Pomembne lastnosti uspešnega vodje

Uspešen vodja se ne rodi, pač pa izmojstri, vedo strokovnjaki, ki z različnimi programi šol vodenja pomagajo pri boljši komunikaciji, razreševanju konfliktov in čustveni inteligenci na delovnem mestu.

Ena od pomembnih lastnosti uspešnega vodje podjetja je sposobnost prepoznavanja in jasne identifikacije občutkov in čustev – tako svojih kot tujih. Imeti mora tudi sposobnost razumevanja in sposobnost nadzorovanja čustev ter uporabe obeh za izražanje misli in izvajanje dejanj. Njegovo ravnanje mora biti takšno, da podpira osebnostno rast in ne škoduje drugim ljudem. Za uspešno vodenje podjetja je reševanje konfliktov na delovnem mestu nujno, za kar vodja potrebuje tudi sposobnost komunikacije in čustveno inteligenco.

Izraz čustvena inteligenca sta prvič uporabila dr. Peter Salovey in dr. John Mayer. S tem pojmom sta želela zaobjeti človekove lastnosti, kot so: zmožnost za vživljanje, samozavest in obvladovanje čustev. Čustvena oziroma emocionalna inteligenca pa je postala popularna šele z izdajo knjige, ki jo je leta 1995 napisal avtor in znanstveni novinar Dan Goleman.

Vodji čustva ne uhajajo z vajeti

Bolj ko je delo zahtevno in odgovorno, bolj odločilna je ob tem čustvena inteligenca. Njeno pomanjkanje postane močna ovira pri uporabi katerekoli tehnike ali razuma vodje. Čustvene spretnosti so še zlasti pomembne, ko se od vodje zahteva, da pri zaposlenih doseže boljšo delovno uspešnost. Če je vodja neuspešen pri medosebnih odnosih, zmanjšuje uspešnost in storilnost v večji skupini. Takšne nespretnosti na nivoju podjetja pomenijo izgubo časa, izgubo motivacije za delo, porajajo občutke nepripadnosti, celo sovraštva in brezbrižnosti. Od čustvene inteligence uspešnega vodje je odvisno tudi to, ali nadpovprečni delavci ostajajo v podjetju ali ga zapuščajo.

Vodja nujno potrebuje spretnosti, kot so: samozavedanje, oblikovanje lastnega mnenja in konstantno spremljanje dogajanja v podjetju.

Znaki čustvene inteligence

Ljudje, pri katerih je čustvena inteligenca visoko izražena, obvladajo svoja čustva, saj jih do potankosti razumejo. Medtem ko nekateri ljudje ne znajo povedati drugega kot to, da se počutijo (čustveno) dobro ali slabo, čustveno inteligentni ljudje uporabljajo besede, kot so razdražljiv, frustriran, tesnoben, razburjen, živčen in podobno. Bolj ko je opis počutja nazoren, lažje oseba identificira, kaj pravzaprav čuti in kako se bo temu ustrezno obnašala.

Radovednost in zanimanje za druge je znak čustvene inteligence. Ne glede na to, ali gre za introvertirano ali ekstravertirano osebnost, čustveno inteligentne ljudi vselej zanimajo drugi. To je posledica empatije, ene izmed najbolj očitnih komponent emocionalne inteligence.

Ljudje, ki jih odlikuje čustvena inteligenca, so prilagodljivi in so se sposobni prilagoditi različnim spremembam. Dobro se zavedajo, da jih strah pred spremembo samo ovira v tem, da bi bili uspešni in srečni. Zanje je torej značilno, da se znajo premakniti iz cone udobja.

Čustvena inteligenca omogoča ljudem tudi to, da se dobro zavedajo svojih plusov in minusov. Dobro vedo, na katerih področjih so močni, kar znajo izkoristiti za to, da so v življenju uspešni.

Emocionalno zreli in inteligentni ljudje dobro »berejo« druge ljudi. Svojo sposobnostjo izmojstrijo tako dobro, da znajo izvrstno oceniti prav vsakega človeka. Zelo težko se jih tudi besedno prizadene ali užali.

Kako vodja komunicira z drugimi?

Komunikacija vodje na delovnem mestu mora biti jasna, pregledna, dosledna, pravočasna in mora omogočati tudi sprejemanje povratnih informacij zaposlenih. Pomembno je, da relevantne informacije krožijo, se pretakajo in vpletajo vse zaposlene. Bolj kot so zaposleni vključeni v interno komunikacijo (da lahko povejo svoje mnenje, predloge, kritike, dodajajo vsebine, ocenjujejo), boljše rezultate lahko vodja pričakuje. Vodja mora znati upravljati nasprotujoča si mnenja, kritike, odlično poslušati, vključevati in motivirati zaposlene v podjetju.

Če se v podjetju pojavi konflikt, običajno ni zgolj eden, ampak jih je več in se med seboj pogostokrat prepletajo. Različnosti posameznikov so v splošnem glavni vzroki za konflikte, saj se ta različnost ciljev in interesov pokaže tudi v podjetju. Vzroki vsakdanjih nesporazumov lahko sčasoma postanejo vzroki resnih konfliktov, če ti ostanejo nerešeni. Vodje se morajo zavedati prav pozitivnih posledic, ki jih prinaša konflikt med zaposlenimi v podjetju. Lahko jih namreč uporabi kot priložnost pri ustvarjanju boljše prihodnosti. Konflikt namreč tudi izziva zaposlene k razmišljanju in aktivnem prilagajanju, vodi k ustvarjalnosti, spremembam in boljšim rešitvam.