Gradnja pasivnih hiš je že naša sedanjost
Kaj natančno pomeni, da je hiša pasivna, določa mednarodno sprejeti standard pasivne hiše, ki ga je na podlagi posebne metodologije oblikoval Institut Passivhaus iz Nemčije. Standard zajema raven udobja, energijsko učinkovitost stavbe ter delež rabe obnovljive energije, podrobneje pa standard opiše tudi največjo dopustno toplotno prevodnost elementov ovoja stavbe, zrakotesnost, odsotnost toplotnih mostov, najvišjo dovoljeno letno rabo primarne energije ter letno porabno energije za ogrevanje stavbe, ki mora biti pri pasivni hiši, manjša ali enaka 15 kWh/(m2a).
Standarda pasivne hiše stavba še ne dosega, če se ob izgradnji uporablja kvalitetne konstrukcijske sklope in je v hišo vgrajeno kvalitetno zrakotesno stavbno pohištvo ter prezračevanje z rekuperacijo. Na energijsko varčnost hiše vplivajo tudi njena arhitekturna zasnova, ki naj bo čim bolj kompaktna, lokacija parcele, kjer hiša stoji (osončenost) in njena orientacija na parceli (največje steklene površine so obrnjene proti jugu). Pasivna hiša kot standard kakovostne gradnje, je nastala na podlagi zelo uspešnega nemškega pilotnega projekta leta 1991, po ocenah strokovnjakov je bilo do leta 2012, v Evropi po enakem standardu zgrajenih že več kot 65.000 objektov.
Masivne pasivne hiše na ključ
Izgradnja pasivne hiše zahteva nekoliko več znanja, predvsem pa celosten pristop k projektiranju in gradnji objekta. Pri izdelavi hiše se mnogo ljudi še vedno odloča za masivno gradnjo, kamor sodi gradnja s kamnom in opeko, vendar so današnji sistemi masivne gradnje naprednejši in bolj izpopolnjeni. Med masivne gradnje sodi tudi ICF sistem, oziroma sistem skritega opaža. ICF sistem nudi stanovalcem tako grajene hiše, udobno bivanje in nizko porabo energije, kar sta pravzaprav dva argumenta za odločitev za gradnjo masivne pasivne hiše.
Sistem skritega opaža sestavljajo zidaki iz penjenega polistirena na notranji in zunanji strani, ki sta med seboj povezani s plastičnimi vezicami. Beton se v vmesni prostor vlije po dokončanju 4.vrste elementov. Debelina izolacije zidakov za zidane pasivne hiše je pri sistemu masivne gradnje ICF na voljo v treh različnih izvedbah. Debelina toplotne izolacije pri širini stene 390 mm je 240 mm, pri širini stene 465 mm pa je debelina toplotne izolacije 315 mm,
Čeprav je z omenjenim sistemom ICF pasivno hišo mogoče zgraditi zelo kvalitetno in preprosto tudi v samogradnji brez predhodnih izkušenj, se več ljudi odloča za gradnjo pasivne hiše na ključ. Razlogov za to je več – od pomanjkanja časa, želje po čim hitrejši vselitvi ali pa prepuščanje koordinacije in organizacije različnih izvajalcev strokovno usposobljenim podjetjem.
Masivna pasivna hiša na ključ pomeni, da je objekt zgrajen do pete gradbene faze in je za vselitev potrebno kupiti le še notranjo opremo. Cena masivne pasivne hiše na ključ se razlikuje glede na velikost objekta, cenovni razred stavbnega pohištva, talnih oblog in različnih instalacij.
Ogrevanje v pasivnih hišah
Zaradi debelejšega in neprekinjenega toplotnega ovoja pasivne hiše, so toplotne izgube pri takšnih stavbah izjemno nizke, prav tako so nizke tudi potrebe po dodatnem ogrevanju ali ohlajanju, zato lahko prijetno in zdravo bivanje v pasivnih hišah dosežemo z bistveno manj energije, kot so jo za to porabile hiše, zgrajene pred desetletji. Najprimernejša za ogrevanje pasivne hiše je uporaba reverzibilne toplotne črpalke, s katero lahko pasivno hišo ne le ogrevamo, pač pa poleti tudi hladimo.
Vse bolj se pri ogrevanju pasivnih hišah uveljavlja ploskovni način ogrevanja (talno, stensko gretje), pri izjemno energijsko učinkovitih stavbah pa le toplozračno ogrevanje. Radiatorji, ki so bili v preteklosti najbolj razširjeni oddajniki toplote, izginjajo iz naših bivalnih okolij.
Najbolj udobno in zdravo bivalno okolje v pasivnih hišah dosežemo z vgradnjo mehanskega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacijo). Tak prezračevalni sistem omogoča zmanjšanje toplotnih izgub zaradi prezračevanja prostorov z odpiranjem oken, hkrati pa zagotavlja vedno svež in primerno topel zrak.