So si skoraj nič-energijske, varčne, nizkoenergijske in pasivne hiše enake?

Opredelitev nizkoenergijske hiše se razlikuje od države do države. V grobem pa jo lahko definiramo preko energije, ki jo porabimo za ogrevanje enega kvadratnega metra površine v enem letu. Ne glede na način, s katerim si ogrevamo prostore, mora biti naša poraba (m2/leto) enaka porabi med 2 do 6 litrov kurilnega olja. Takrat bi lahko govorili o nizkoenergijski hiši.

Kaj pa pasivne hiše?

Ali te predstavljajo samo drugačen način poimenovanja ene in iste stvari? Sodobna pasivna hiša je standardizirana in izhaja iz pilotnega projekta, ki so ga v začetku devetdesetih let izvedli v Nemčiji. Projekt je bil tako zelo uspešen, da je postavil temelje novemu načinu gradnje. Dejstvo, da je ta standardiziran, strožje določa parametre, ki morajo biti izpolnjeni, da se hiša sploh lahko imenuje pasivna. Izraz nizkoenergijska hiša bi si lahko tako predstavljali tudi kot nadpomenko izrazu pasivna, čeprav je veliko slabše opredeljen in tako težje določljiv.

Pri gradnji pasivne hiše se osredotočamo na kakovostne materiale, kjer imamo v mislih prav vse komponente – od konstrukcije do stavbnega pohištva. Pomemben del pri uresničitvi zastavljenih standardov je načrtovanje, ki preuči tudi okolje, v katerem bo hiša stala. Namen je, da se čim bolj izkoristi naravne danosti – velike steklene površine se obrnejo proti jugu, kar zagotavlja več sonca. V mislih se ima obliko, ki upošteva ugodno razmerje med površino in volumnom. Načrtovanje, projektiranje in gradnja pasivne hiše, zahtevajo več znanja kot pri „navadni“ hiši, zato je treba delo prepustiti strokovnjakom.

sNES hiša – kaj je to?

Nenavadna kratica je skrajšava za skoraj nič-energijske hiše. Te so zakonsko definirane s strani Energetskega zakona (EZ-1). Kot je razvidno že iz imena, poimenujejo zelo visoko energetsko učinkovite stavbe. Te energijo za obratovanje v glavnem pridobivajo iz obnovljivih virov, ki se nahajajo na isti lokaciji (npr. sončne celice na strehi) ali v bližini stavbe. EZ-1 vladi nalaga sprejem akcijskega načrta in poročanje o njegovi izvedbi Evropski komisiji. Glavni namen je, da morajo biti vse nove stavbe skoraj nič-energijske (za javne stavbe od konca 2018, za preostale od konca 2020).

Nizkoenergijske in pasivne hiše lahko skupaj s skoraj nič-energijskimi hišami poimenujemo tudi kot varčne hiše. V tem smislu navadna hiša oz. stavba pomeni, da se tako pri projektiranju kot izvedbi ne trudimo zadovoljiti več kot trenutno veljavnih gradbenih predpisov. Medtem ko varčna hiša pomeni projektiranje in gradnjo na način, ki zraven doseže še čim nižjo porabo energije, ne da bi se kakorkoli posegalo v bivalno udobje.

Glede na spremembe zakonov, splošne usmerjenosti širše družbe v uporabo obnovljivih virov ter porast t.i. zelenega razmišljanja, bodo čez nekaj let (oz. desetletij) varčne stavbe postale tako razširjene, da jih bomo imenovali samo še (navadne) stavbe.

Varčna hiša ima torej veliko prednosti – kaj pa cena?

Mnogo ljudi skrbi končna cena, saj ta močno vpliva na izbiro. Pogledano čez palec gradnja varčne hiše ni kaj opazno dražja. Cena je seveda odvisna od vsakega posameznega primera in vaših želja. A pri gradnji hiše vedno razmišljamo na dolgi rok. Pasivne in varčne hiše se energetsko učinkovitejše, kar pomeni, da so končni stroški obratovanja nižji. S tem se z leti naš prihranek veča v primerjavi z bivanjem v „navadni“ hiši.

Pri gradni pasivnih hiš se pri JUBHome d. o. o. poslužujemo posebnega programa za izračunavanje gradbene fizike imenovanega PHPP (Passive House Planning Package). Preko tega programa lahko izračunamo in zelo natančno napovemo bodoče stroške (za ogrevanje, sanitarno vodo ipd.). Tako vam bo že pred samo gradnjo jasno, zakaj je bila izbira pasivne hiše prava odločitev. Izračun PHPP je prav tako zahtevan, če želite pridobivati subvencijo iz Eko sklada. Z možnostjo subvencije pa si povrh vsega še dodatno olajšate skrbi glede končne cene.

GRADNJA MASIVNE HIŠE