Kaj je makrobiotika v azijski hrani in od kod izvira?

Beseda makrobiotika je dan danes verjetno dobro poznan že večini posameznikov. Beseda izhaja iz grščine in v dobesednem prevodu pomeni „veliko življenje“ ali „dolgo življenje“. Že iz obeh besednih zvez lahko sklepamo, da je makrobiotika povezana z nečim zdravim, nečim kar bo posameznikom omogočilo zdravo in polno življenje. Makrobiotika se – v nasprotju s prepričanjem mnogih, ne ubada zgolj s tem, kako dolgo je življenje posameznika, pač pa se osredotoča tudi na to, kako posameznik življenje preživi. Zanimanje za makrobiotiko narašča, saj se vse več posameznikov zaveda pomena kvalitetnega življenja.

Po načelih makrobiotike je glavni razlog za neravnovesje v telesu, do katerega občasno prihaja neravnovesje jina in janga v človeku. Jin in Jang predstavljata dve nasprotujoči si sili, ki se hkrati dopolnjujeta. Ti dve sili sta prisotni v vsaki stvari, snovi, živem bitju. Jin je širjenje, prostor, zunanje, navzgor. Jin naj bi bile tudi nekatere vrste živil, t.i. razhudniki (paradižnik, tobak, paprika, jajčevci, krompir), večina mesa, predvsem pa vse industrijsko pridelano meso, kravje mleko in mlečni izdelki, južno sadje, kava, sladila, ingver … Jang je seveda nasprotje – krčenje, čas, notranje, navzdol. Vir sodobnih civilizacijskih bolezni naj bi bilo preveč jina. Ravnovesje v skladu z načeli makrobiotike popravimo tako, da jemo več tega, kar nam manjka, in manj tistega, česar imamo že tako preveč.

Azijci se v makrobiotiki držijo prehrane, ki je lokalno pridelana

V sklopu prehrane po makrobiotiki se vse prične pri lokalnem izvoru. Eno izmed najpomembnejših načel makrobiotične prehrane je, da uživajmo tisto, kar raste v našem domačem okolju, česar so se Azijci dosledno držali. Če se omejim le na prehrano, se ta način poslužuje naravnih virov, ki so prisotni tam, kjer živimo. Japonci tradicionalno pridelujejo veliko zelenjave, riža in ječmena. Ker so večinoma nastanjeni v bližini morja, se na njihovem jedilniku skoraj vsak dan znajdejo tudi ribe in morske alge. V azijski hrani beljakovin v obliki mesa ni prav veliko, saj mesa ni na voljo v količinah, kot smo tega navajeni Evropejci. Zato so se Azijci zatekli k stročnicam, s katerimi učinkovito nadomestijo mesne beljakovine. Zelo priljubljen je rdeči kitajski fižol – adzuki, ki ga imenujejo tudi rdeča soja in rumena soja. Slednjo največ uporabljajo za izdelavo sojinega mleka in sojine skute – tofuja. Fermentirana soja je priljubljena v obliki tamari ali shoyu – sojine omake in miso paste. Tako obdelana soja je lahko prebavljiva in oskrbi telo tudi z mlečnokislinskimi bakterijami. Prav te bakterije predstavljajo bistveni del črevesne flore in delujejo kot zaščitniki naše odpornosti na bolezni.

Japonci in Kitajci so znani po svojih jedeh, katerih nujna sestavina je riž

Japonsko najbolj poznamo po odličnih sortah riža. Medtem ko smo Evropejci gojili stare sorte pšenice in pire, so Japonci in Kitajci gojili riž, ki jim je dajal energijo. Poleg riža so gojili tudi posebno sorto drobnega bisernega ječmena, ki ga imenujemo „nato“. Le-tega skupaj s sojo (ali tudi brez nje) fermentirajo in meljejo ter tako pripravijo okusen in enostavno prebavljiv »nato-miso«. V Aziji je laktozna intoleranca pogostejša kot v Evropi. Skozi stoletja so Japonci in Kitajci namreč izgubili encim za presnovo laktoze – laktazo. Ta je prisoten le pri dojenčkih, ko pa prenehajo z dojenjem, v odrasli dobi ne uživajo mleka niti od krav, koz ali ovac.

Azijska hrana je znana kot kvalitetna in zdrava ter je razširjena po vsem svetu

Azijska hrana sicer ni pridelana v naši okolici, kljub temu pa azijska makribiotska prehrana povrne manjkajoče minerale, razkisa telo ter ugodno vpliva na prebavo. Nič čudnega ni torej, da se na krožnikih mnogih Evropejcev vedno znova znajdejo alge, tofu, miso-juha, fermentiran daikon (pivska redkev), slive umeboshi in še vrsta sestavin, ki izvirajo iz azijske kuhinje.

Pestra ponudba sestavin za pripravo Azijske hrane v trgovini Norma

Na poličkah (spletne) trgovine Norma vas pričakuje pestra ponudba najrazličnejših začimb in druge azijske hrane, ki jo lahko uporabite pri pripravi prehrane po načelih makrobiotike. Ena izmed izjemno priljubljenih začimb, ki jo Azijci dodajajo v številne azijske jedi je sojina omaka. Sojino omako lahko dodamo k različnim vrstam Pad Thai-a, seveda je nepogrešljiva tudi pri postrežbi sušija, nemalokrat pa v njej mariniramo tudi različne proteine – predvsem ribe. Ker sojina omaka v osnovi vsebuje gluten, smo vam v Normi pripravili tudi sojino omako brez glutena, ki jo lahko uživajo vsi, ki se soočajo s celiakijo ali intoleranco na gluten oz. alergijo na pšenico. Ena izmed najbolje prodajanih sojinih omak je BIO omaka Tamari Ruschin. Gre za vegansko sojino omako, ki je primerna tudi za ljudi z intoleranco na gluten. Naravne sestavine in tradicionalen postopek izdelave z zorenjem več kot leto in pol v sodih poskrbijo, da je sojina omaka vrhunskega okusa. Odlična je za pripravo različnih omak in prelivov, pa tudi za enolončnice. Kot zanimiva omaka v azijskem svetu se pojavlja tudi teriyaki omaka. Evropejci na primer zelo radi uživamo teriyaki lososa.

Poleg tega se v azijski prehrani v sklopu makrobiotike uporabljajo tudi različne jušne osnove, tajske omake, na tajskem jedilniku pa ne sme manjkati niti rezancev. Vse to vam ponujamo tudi v Normi.