Kako zaščititi izdelek pred nepooblaščeno uporabo in poneverbami?

Na distribucijski poti od proizvajalca do končnega potrošnika prihaja do največ poškodb, zamenjav in nepooblaščenih uporab. Proizvajalci zato poskušajo svoje izdelke z različnimi ukrepi zaščititi do te mere, da do teh zlorab izdelkov ne bi prišlo oziroma da so take nepooblaščene uporabe takoj jasno vidne končnemu porabniku, ki ima pravico do originalnega izdelka. Prvi korak k povečani zaščiti izdelkov je uporaba zaščitnih nalepk na izdelku, sledi premišljena zasnova osnovne embalaže, ki se dodatno opremi s posebnimi nalepkami in trakovi. Procesu varovanja izdelkov je namenjena skrb tudi med transportom z uporabo varnostnih plomb, s sledljivostjo pošiljk in podobnim. Le večplastna zaščita, ki zares oteži dostop do izdelka, poveča verjetnost, da končni potrošniki v svoje roke zares dobi izdelek, ki je v originalnem in nepoškodovanem stanju.

Prvi korak zaščite izdelkov: zaščitne nalepke na izdelku

Zaščitne nalepke so posebne vrste nalepk, ki se pri odlepljanju poškodujejo, oziroma se razcepijo v dve plasti, od katerih ena ostane prilepljena na podlagi, druga pa se od podlage odlepi. Prej enotna nalepka je s tem očitno poškodovana in na plasti, ki ostane na podlagi, se običajno izpiše besedilo, na primer “void” ali “opened”. Namen takega odlepljanja je, da je te specialne nalepke nemogoče prilepiti nazaj, ne da bi bilo očitno, da je bila nalepka odlepljena. (Podobno se zgodi, ko hočemo od šipe odlepiti vinjeto, ki ob tem razpade na dve plasti.) Take nalepke se uporabljajo neposredno na izdelkih, pa tudi na embalaži, saj na zelo enostaven in zanesljiv način zagotavljajo, da jih nihče ni odlepil in s tem dostopal do izdelka.

Drugi korak zaščite izdelkov: uporaba hologramov

Hologrami so primer specialnih nalepk z večdimenzionalnimi podobami, ki jih je praktično nemogoče ponarediti. Nalepljeni so neposredno na izdelek in poleg tega, da imajo visoko estetsko vrednost, zagotavljajo, da gre za originalen produkt. Hologrami lahko vsebujejo zelo veliko podatkov, ki na prvi pogled sploh niso vidni, na primer na njih so skriti mikrozapisi, podobe, ki so vidne samo v UV svetlobi, ali posebna kodiranja. Holograme je zelo težko odstraniti, če pa do tega pride, ti velikokrat razpadejo kot zaščitne nalepke, pri čemer je zelo težko odstraniti delce s podlage.

Tretji korak zaščite izdelkov: dobro zasnovana osnovna embalaža

Embalaža izdelka je njegov najbolj osnovni ovoj. V prvi vrsti skrbi, da se izdelek med potjo mehansko ne poškoduje in da ga je lažje transportirati, predstavlja pa tudi dodatno stopnjo zaščite. Pri zaščiti izdelkov je namreč potrebno uporabiti kar največ načinov, ki onemogočajo manipulacijo z izdelki. Na primer: kozmetična krema se prodaja v lončku, ki ima pod pokrovom zaščitno folijo, ki varuje kremo pred razlitjem in dostopanjem pred prodajo. Lonček je dodatno zavarovan s kartonasto škatlico z nalepko, ki preprečuje odpiranje škatlice in jo mora odstraniti končni uporabnik. Vsi ti ukrepi zagotavljajo, da uporabnik zares dobi neoporečen izdelek.

Četrti korak zaščite: varen transport

Če se za transport uporabljajo kartonaste škatle, so te največkrat zalepljene s posebnim trakom, ki ob odlepljanju poškoduje karton. Z uporabo takšnih trakov otežimo dostopanje do originalne embalaže izdelkov. Kodno sledenje pri transportu še poveča varnost pošiljke, saj je z uporabo črtne kode evidentirano, kje in kdaj se nahaja izdelek v določeni fazi transporta, s tem pa se lažje določi odgovornost in točka v transportu, kjer pride do neželenega posega oziroma izginotja izdelka.

Če gre za daljši transport, oziroma za transport dražjih izdelkov, se med transportom uporabljajo še dodatni ukrepi, med katerimi je najbolj razširjena uporaba varnostnih plomb in pečatov, ki zagotavljajo, da kamioni ali kontejnerji med transportom niso bili odprti. Ti so lahko kovinski, plastično zatezni ali sidrni, za zelo dragocen in potencialno nevaren tovor pa so v uporabi elektronski pečati.