Veterinar, ki svoje delo opravlja s srcem

Veterinar varuje in izboljšuje zdravje živali, jih ščiti pred nalezljivimi in drugimi boleznimi, ki jih diagnosticira in zdravi. Ta poklic zato igra pomembno vlogo tako pri oskrbi domačih, živalih v živalskih vrtovih, kakor tudi tekmovalnih in živalih v laboratorijih. Veterinarja največkrat najdemo v zasebni ordinaciji, kjer izvaja veterino za male živali, kot so psi, mačke, ptiči, plazilci, zajci itd. (domače živali), v mešani ordinaciji, kjer obravnava tudi večje živali, kot so koze, ovce, prašiči in ostale, ali celo v ordinaciji, ki obravnava izključno velike živali, kot so krave in konji, kar pa seveda pomeni, da opravlja tudi terensko delo na kmetijah in farmah, oziroma kjerkoli se te živali nahajajo.

Veterinarstvo Eisner je bilo ustanovljeno leta 1999. Njihov sedanji tim šteje tri visoko usposobljene strokovne sodelavce, ki bodo vašim hišnim ljubljencem zagotovili vso potrebno oskrbo in zanesljive veterinarske storitve, za zagotavljanje njihovega optimalnega zdravstvenega stanja in zadovoljstva.

Ker se smatrajo za velike ljubitelje in prijatelje živali in svoj poklic opravljajo z veliko ljubeznijo, pri svojem delu veliko pozornosti posvečajo odnosu do bolnih živali in njihovih lastnikov. Za vaše ljubljenčke bodo poskrbeli v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi veterinarske medicine.

Sterilizacija

Končno je napočil čas, ko se je o sterilizaciji začelo govoriti, kot o nečem kar je odgovorno. S tem preprostim postopkom namreč pomagamo preprečevati neželene brejosti in rojstvo na tisoče neželenih mladičev, ki jih skrbniki zelo pogosto na grd način zavržejo ali celo pokončajo. Kot odgovoren lastnik domače živali temeljito razmislite o parjenju svojega ljubljenca. O tem, ali ga boste sterilizirali oz. kastrirali, pa je najbolje razmisliti že preden ga sploh prinesete domov, oziroma kmalu po tem.

V primerih, da imate mešančka, nerodovniškega ali rodovniškega psa, ki ne bo sodeloval pri postopku vzreje, svetujemo sterilizacijo oziroma kastracijo, saj imata lahko, poleg zmanjševanja števila zavrženih živali, posega tudi številne pozitivne vplive na njegovo zdravje in obnašanje. Sterilizacija na primer zmanjša tveganje za pojav raka na mlečni žlezi (pred prvo gonitvijo – za 95%), prepreči pojav raka na jajčnikih in maternici, piometre (gnojno vnetje maternice), prenos genetsko in spolno prenosljivih bolezni (kolčna displazija, epilepsija, bruceloza,…), zmanjša tveganje za pojav mastitisa (vnetje mlečne žleze) ipd., med tem ko kastracija zmanjša tveganje za pojav raka na prostati, obzadnjične kile, vnetja in drugih bolezni prostate, vnetja prepucija, pojav rakavih obolenj spolovila, prepreči rak testisov, prenos genetsko in spolno prenosljivih bolezni (kolčna displazija, epilepsija, bruceloza,…), hkrati pa se kastrirani psi manj potepajo, doživljajo manj avtomobilskih nesreč, stresa zaradi gonečih psic v bližini, manj tulijo in markirajo, so manj agresivni, bolj vodljivi in jih je enostavneje vzgajati.

Sterilizacija psov

S sterilizacijo psica izgubi reprodukcijsko sposobnost in ne more več imeti mladičev. Izraz pomeni kirurško odstranitev reproduktivnih organov pri samici. Običajno gre za jajčnike in maternico (ovarihisterektomija), v določenih primerih pa le jajčnike (overiektomija), kar ustavi izločanje spolnih hormonov (odgovornih za pojatvene cikluse in tudi spremembe v obnašanju) ter nastajanje jajčec (ženskih spolnih celic). Nastajanje teh hormonov je prav tako povezano s pojavljanjem različnih vrst raka in nekaterih drugih bolezni.

Kastracija je izraz, s katerim označujemo kirurško odstranitev mod (spolne žleze v katerih nastaja spolni hormon testosteron, ki vpliva na vedenje in pogosto tudi povzroča neželene oblike obnašanja kot sta agresija in nagnjenost k potepanju, hkrati pa poveča možnost za nastanek določenih vrst tumorjev in nekaterih drugih bolezni) pri samcu. S posegom preprečimo nastajanje testosterona in moških spolnih celic (semenčic), kar pomeni, da pes izgubi reprodukcijsko sposobnost in ne more oploditi psice.

Pri obeh gre za povsem rutinski operativni poseg, ki poteka v splošni anesteziji.

Sterilizacija mačke

Za sterilizacijo mačke se odločimo, da bi preprečili njene gonitve, značilno obnašanje, zasledovanje in zanimanje za samce ter preprečitev brejosti in kotitve legla. S posegom posredno zmanjšamo mačkino aktivno »ozemlje« po katerem se giblje, s tem povezane nesreče, ugrizne rane ter širjenje določenih bolezni kot sta mačji aids (FIV) in mačja levkoza (FeLV). Sterilizirana mačka ima prav tako manjšo možnost za razvoj tumorjev na mlečni žlezi, pojav gnojnega vnetja maternice in cističnih sprememb na jajčnikih ipd.

Poseg se praviloma opravi pred prvo gonitvijo, v starosti 5 do 6 mesecev, s čimer dosežemo visoko zaščito pred pojavom raka mlečne žleze, hkrati pa je takrat operativni poseg hitrejši in manj invaziven, saj je v tem obdobju navadno potrebno odstraniti zgolj jajčnike. Pri starejših mačkah lahko sterilizacijo opravimo kadarkoli, tudi v gonitvi, vendar pa je takrat pogosto potrebno poleg jajčnikov odstraniti tudi maternico (če kaže znake bolezenskih sprememb). Če se odločite za sterilizacijo kmalu po tem ko je mačka skotila mladiče, je to potrebo storiti v času od treh tednov po kotitvi, zavedati pa se morate, da nekatere živali zelo hitro nadaljujejo z novim gonitvenim ciklom.

Kastracija je kirurški poseg s katerim mačku odstranimo moda in s tem prekinemo izločanje hormona testosterona, ustavimo spolno vedenje in oploditveno sposobnost. Kastrirani mački imajo manjši »aktivni« teritorij in manjšo nagnjenost do potepanja v primerjavi z nekastriranimi. Zato so bistveno manj izpostavljeni nesrečam, ugriznim ranam in določenim boleznim kot sta mačji AIDS (FIV) in mačja levkoza (FeLV).Kastracijo je priporočljivo opraviti od petega meseca starosti dalje. Zgornje starostne meje za kastracijo načeloma ni.