Veterinarska postaja Maribor – sterilizacija in kastracija psa

V mnogih državah, zlasti na Balkanu, predstavlja perečo težavo nenadzorovano razmnoževanje psov. To ima za posledico veliko število klateških psov na ulicah, ki živijo v slabih življenjskih pogojih. V Sloveniji je bila situacija še pred tremi desetletji precej podobna, danes pa smo že veliko bolj ozaveščeni glede pomena sterilizacije in kastracije psov, kar je izraz vse večje odgovornosti lastnikov. Kljub temu pa se zlasti na vaseh še vedno dogaja, da se psic ne sterilizira, po kotitvi pa se mladiče pobije. Psica lahko koti dvakrat na leto in ko vsakič ostane brez legla, doživlja stres, saj išče mladiče, ki jih ni nikjer. Kastracija psa in sterilizacija psice sta operativna posega, s katerima preprečimo neželena legla mladičev, zelo pomembna pa sta tudi za samo zdravje psa oziroma psice. Opravi ju veterinar in potekata v splošni anesteziji. Pri tem odstrani moda pri psu in jajčnike oziroma maternico pri psici. Gre za rutinska kirurška posega, pri katerih ne pričakujemo zapletov. Kastracije in sterilizacije pogosto izvajajo na kliniki za male živali Maribor, kjer poleg kirurgije ponujajo še druge vrste storitev: preventivne preglede, nego domačih živali, stomatološke in dermatološke preglede, diagnostiko, zaščitna cepljenja in prehransko svetovanje. Njihova veterina deluje že od leta 1999 in jo trenutno sestavljajo trije sodelavci. Njihov cilj je omogočiti ustrezno in celostno oskrbo domačih ljubljencev, s tem pa zagotoviti njihovo optimalno zdravje in počutje.

Zakaj je pomembna kastracija psa?

Kastracija psa ima pomemben učinek na zdravje in vedenje živali. Pes po kastraciji ne proizvaja več testosterona, zato se zmanjša njegova agresivnost in poveča vodljivost, kar je dobrodošlo pri vzgoji. Kastriran pes ni več pod stresom, ki se sicer pojavlja v paritvenem obdobju, saj ne išče več samice. Ker ni več agresiven do drugih samcev, se zmanjša tveganje za ugrizne rane. Po kastraciji pes preneha tudi markirati (neprimerno urinirati), tuliti in bežati od doma, s čimer se zmanjša tveganje, da bi ga zbil avtomobil. Kastriran pes ne naskakuje več ljudi, živali ali predmetov (npr. igrač), razen v primeru, če vedenje ni povezano s spolnim nagonom. Kastracija psa pomembno vpliva na njegovo zdravje, saj se zmanjša tveganje za obzadnjično kilo, raka na prostati in testisih ter druge bolezni in vnetja prostate. Po kastraciji tudi ni več tveganja, da bi na leglo mladičev prenesel dedne in spolno prenosljive bolezni.

Sterilizacija psov pozitivno vpliva na zdravje psice

S sterilizacijo psice ne preprečimo samo neželenih in nenadzorovanih kotitev, ampak močno zmanjšamo tveganje za vnetja in raka na mlečni žlezi, jajčnikih in maternici. Ker žival ni več pod vplivom estrogena, se zmanjša prekomerno izpadanje dlak. Prepreči se tveganje za prenos spolnih in genskih bolezni na potomce in prepreči se pojav navidezne brejosti. Psica in pes postaneta po posegu bolj umirjena, ubogljiva, zvesta in vdana svojemu lastniku. Lastniki velikokrat opazijo, da sta njihov kosmatinec ali kosmatinka po operaciji bolj družabna in tudi bolj navezana nanje.

Kdaj sterilizirati oziroma kastrirati psa in kako potekata posega?

Priporočljivo je, da je pes kastriran preden doseže spolno zrelost oziroma preden se pojavi prvi pojatveni izcedek pri psici – to je navadno blizu šestega meseca starosti. Poseg se lahko opravi tudi kasneje, vendar sta zgodnja sterilizacija in kastracija psa priporočljivi zaradi zmanjšanja tveganja za nastanek obolenj. Pred obema posegoma se opravi temeljit pregled živali, z namenom ugotovitve morebitnih tveganj za splošno anestezijo. Žival mora biti pred posegom tešča, sicer lahko pride do bruhanja zaradi sprostitve mišic. Pri sterilizaciji samice se pobrije dlako na trebuhu, kjer se napravi rez, skozi katerega se odstrani reproduktivne organe. Šive odstranijo po približno dveh tednih. Kastracija pa poteka tako, da se psu napravi rez na modniku, skozi katerega se izvleče moda in semenovod, rano pa zašijejo. Po prebuditvi iz anestezije ima žival nameščen ovratnik, da se prepreči lizanje rane ali trganje šivov. Psa lahko v večini primerov odpeljete domov še isti dan. Doma mu pripravite miren in čist kotiček, kjer bo lahko nekaj dni počival, že prav kmalu pa bo enako živahen, kot je bil pred operacijo.

Miti, povezani s sterilizacijo in kastracijo psa

Mnogi lastniki se bojijo, da bi pes po posegu pridobil na teži, saj se nekoliko spremeni njegova prebava. Če so obroki uravnoteženi in primerno veliki, se pes ne bo ulenil in zredil. Po kastraciji ali sterilizaciji se lahko s psom še vedno udeležujete treningov. Dodati pa je treba, da se žival po doseženi spolni zrelosti že po naravi nekoliko umiri. Ker ta čas navadno sovpade s časom kastracije ali sterilizacije, lahko lastniki zmotno pripišejo umirjenost psa temu posegu.
Nekatere lastnike je strah, da pes po kastraciji ali sterilizaciji ne bo več tako dober čuvaj, kar je zmotno prepričanje. Varovalni nagon psa namreč ni povezan z njegovimi spolnimi hormoni, ampak od njegove genetike. Psa lahko z rednimi treningi izučimo za to, da varuje nas, naše imetje in ozemlje. Sama vadba pa bo zaradi odsotnosti spolnega nagona enostavnejša, kot je bila pred kastracijo oziroma sterilizacijo.
Podoben strah imajo tudi lastniki lovskih psov, ki se bojijo, da pes po posegu ne bo več primeren za lov. Kastriran pes bo pri lovu še bolj osredotočen, poslušen in učljiv, saj ga ne bodo motile psice. Sterilizirana psica, ki vas zaradi gonitve prej ni mogla spremljati na lovu, pa bo po posegu to lahko počela.