TEORIJA IZBIRE

Dobri medsebojni odnosi so pomembni za uspešno življenje.

Teorijo je razvil dr. William Glasser


O čem govori teorija izbire?

Teorija razlaga, da si sami izbiramo vso našo dejavnost in misli, posredno pa tudi čustva in fiziologijo.

Vse kar od drugih lahko prejmemo ali jim damo so le informacije. Drugi nas ne morejo niti onesrečiti

niti osrečiti.

Pomaga nam razumeti kako v resnici delujemo,kako kombiniramo tisto kar je zapisano v naših genih s tistim, kar se v življenju naučimo.


Kaj je teorija izbire?

Teorija izbire je psihologija notranjega nadzora.

Razlaga zakaj in kako sprejemamo svoje odločitve, ki določajo našo življenjsko pot.


Kaj vpliva na dobre odnose?


Škodljiva vedenja kot so:

- prisila, kaznovanje, nagrajevanje, manipuliranje, ukazovanje, motiviranje, kritiziranje, valjenje krivde,pritoževanje, zbadanje, nadlegovanje, razvrščanje, zmerjanje, ...


moramo nadomestiti z:

- izražanjem skrbi, prisluha, podpore, pogajanj, spodbud, ljubezeni, pomoči, zaupanja, sprejemanja, dobrodošlice,spoštovanja, ...


Osnovne potrebe

Človek želi zadovoljiti osnovne potrebe po:

- preživetju,

- ljubezni in pripadnosti,

- moči,

- svobodi,

- zabavi.


Svet kvalitet

Je nabor predstav, ki jih ima posameznik in ga zaznamujejo.

Vplivajo na celostno vedenje, odnose, reagiranje, sprejemanje odločitev, ...

Tako kot je človek genetsko neponovljiv, je enako tudi v svetu kvalitet.


Celostno vedenje

Oblikujejo ga štiri komponente:

Pogonski par koles,

aktivnosti mišljenje

in

fiziologija čustvovanje


Frustracija in kreativnost

Naša predstava se ne ujema z realnostjo. Posledica je frustracija.

Pri premagovanju frustracij nam pomaga naš kreativni sistem. Razvijemo lahko nova čustva in fiziologijo

(tako negativno kot pozitivno).

Posledice destruktivne fiziologije so lahko avtoimune bolezni.


Zaznave in zaslonke

Presojamo realnost z vgrajenimi filtri, ki smo jih pridobili v življenju.

Na naše odločitve in vedenje vplivajo prepričanja, ki izvirajo iz naših izkušenj in predstav o neki stvari ali

situaciji.



10 'AKSIOMOV' TEORIJE IZBIRE

1. Edina oseba, katere vedenje smo zmožni kontrolirati, smo mi sami. Nihče nas ne more pripraviti, da bi storili nekaj, kar nočemo.

2. Vse, kar lahko drugim ponudimo ali kar drugi ponudijo nam, so informacije. Kaj bomopočeli s temi informacijami, je stvar naše ali njihove izbire.

3. Vse dolgotrajne težave imajo svoj izvor v nezadovoljujočem odnosu z drugimi.

4. Odnosne težave so vedno težave v sedanjosti.

5. Dogodki v preteklosti so vplivali na to, kakšni smo danes, vendar njihovo boleče oživljanjev sedanjosti ne pomaga dabi si uredili odnose v sedanjosti.

6. Žene nas pet - v dedno zasnovo zapisanih potreb:
- po preživljanju posameznika in vrste,
- po ljubezni oziroma pripadnosti,
- po moči oziroma (samo)spoštovanju,
- po prostosti oziroma svobodni izbiri in
- po zabavi oziroma razvedrilni, ustvarjalni radovednosti.
Potešitev potreb se sicer lahko preloži, a do nje nekako mora priti.

7. Potrebe lahko potešimo preko konkretnih sličic (podob, želja, zamisli) v našem notranjem svetukakovosti. V tem svetu je vse,kar je za nas vredno, kar pa drugim ne pomeni ničesar.

8.Vse, kar počnemovživljenju je, da skušamo s celostnim, nedeljivim vedenjem, sestavljenim iz štirih sestavin (dejavnosti, mišljenja, čustvovanja in fizioloških procesov), potešiti osnovne potrebe.

9. Vse naše vedenje je namensko in proaktivno.Ogromno pridobimo na naši osebni svobodi, če to spoznamo in začnemo govoriti npr. da smo si izbrali depresijo in ne da smo padli vanjo.

10. Neposredno lahko nadziramo le svoje mišljenje in dejavnosti, čustva in fiziološke potrebe pa le posredno.