RAZVIJAMO MOŽGANE IN OSEBNOST

Brainobrain je pri nas razmeroma nov program za spodbujanje otrokovih potencialov, v svetu pa obstaja dobrih deset let. V tem času se je razširil v 24 držav, tako tistih iz tretjega sveta kot tudi visoko razvitih zahodnih. Sprejemajo ga vse kulture. Namenjen pa je otrokom od 4. do 14. leta.

Kaj ga dela tako priljubljenega pri otrocih, pa tudi njihovih starših? Starši se za ta program pogosto odločajo, ko opazijo, da je njihov otrok šoli nemiren, da težko sedi pri miru, da ni dovolj motiviran, da je izgubil zanimanje za šolo ali da mu primanjkuje samozavesti. Otroci se v programu umirijo, se motivirajo za znanje in učenje, stvari jih začnejo zanimati. Bolj sramežljivi se opogumijo: ker se v skupini počutijo varni, jim ni težko nastopati pred njo in tako kar hitro pridobijo potrebno samozavest. Program je primeren za otroke s povprečnimi sposobnostmi in tudi za nadpovprečne, saj vsak lahko razvija svoje potenciale.

PODROBNO O BRAINOBRAIN KRANJ

USTVARJANJE NOVIH SINAPS

Z Brainobrainom se spodbuja kognitivne sposobnosti in mentalne veščine ter hkrati osebnostni razvoj otroka. Razvija koncentracijo in fokus, hitrost in točnost pri računanju, spomin in fotografski spomin, sposobnost vizualizacije, pa tudi samozavest, odločnost in kreativnost. Otroci poleg tega krepijo vodstvene veščine, sposobnost koordiniranja in naučijo se postavljati svoje osebne cilje. Te veščine jim ostanejo za vse življenje.

Kako vse to dosegajo? Osnovna metoda, ki jo uporabljamo, je računanje na abakus, z njo poskrbimo za celostni razvoj možganov. Znanstveno dokazano je, da ta metoda to spodbuja, saj se pri vadbi na računalu ustvarjajo nove povezave, nove sinapse. Posebnost računanja v Brainobrainu pa je ta, da otroci ob tem na glas izgovarjajo tako imenovane magične besede. V resnici gre za preprosta navodila, s katerimi si otrok govori, kaj bo naredil v nadaljevanju, imajo pa »magični« učinek. Na kakšen način? Ko otroci delajo na računalu in izgovarjajo te magične besede, morajo biti popolnoma skoncentrirani - tukaj in zdaj. Kot vemo, se nam predvsem odraslim dogaja, da se nekaj pogovarjamo in vmes že naprej razmišljamo druge stvari. Magične besede torej povedo, kaj naj otrok naredi. Ko otrok na tabli vidi število 2, jo prepozna leva polovica možganov. Ko dela z abakusom, vidi kroglice. To sliko pa prepozna njegova desna polovica možganov. Informacija torej že potuje iz leve v desno hemisfero. Potem izračuna in na tablo napiše rezultat, ki je v obliki števila. Tako informacija spet potuje v levo stran. Obe možganski polovici sta stalno vključeni, ker informacije preskakujejo z leve na desno in nazaj in ustvarjajo se nove možganske povezave.

Pri računanju na abakus torej sodelujejo tri čutila oziroma trije kanali sprejemanja: vizualni, kinestetični in avditivni. Dokazano je, da se informacije, kadar jih sprejemamo na takšen način, torej s tremi čutili, laže in trajneje zapomnimo. Metoda se imenuje VAK, kar je kratica za vizualno, avditivno in kinestetično učenje. Otroci torej skozi vse tri kanale hkrati prejemajo informacije. To pomeni, da gledajo v svoj abakus (vizualni del), premikajo kroglice (kinestetika) in hkrati izgovarjajo magične besede (slušni del). Magične besede se izgovarjajo v angleščini, po vsem svetu je tako. Ne prevajajo jih nikjer, preprosto zaradi tega, ker bi izgubile spevnost in bi šle težje v uho. Otrokom besede seveda prevedejo v slovenščino, da razumejo, kaj pomenijo. Eden od »stranskih učinkov« programa je torej ta, da se otroci mimogrede naučijo tudi nekaj angleščine.

OTROCI UČIJO STARŠE

Kako pa otroke navdušijo za ta, razmeroma zahteven program? Res je, program je zahteven v tem smislu, da morajo otroci doma računanje vsak dan vaditi petnajst minut. Vendar otrok ni treba nič posebej spodbujati, kakor hitro v roke dobijo abakus in kroglice. Zanimiv jim je že ta osnovni pripomoček. Seveda pa je predvsem pri mlajših in predvsem na prvi stopnji pomembna vloga staršev pri tem, ki otroke spomnijo na to, da morajo vaditi. Starši naj ne vidijo teh petnajst minut kot prisilo in dodatno obremenitev, naj to vzamejo kot čas, ki ga kakovostno preživijo s svojim otrokom, in dovolijo naj, da so otroci njihovi učitelji. Pri Brainobrainu so namreč otroci tisti, ki znajo nekaj novega in to pokažejo staršem, ki so v vlogi učencev. In trenerji edino v sodelovanju s starši lahko dosežejo optimalne rezultate. Ko so otroci že v programu, starše najbolj navduši to, da njihov otrok pride rad, in to, da kar kmalu lahko vidijo napredek svojega otroka.

PREMIKANJE MEJ NAVZGOR

Otrokom je všeč tudi komunikacija in to, da se ne delajo stvari, ki jih reče trener, ampak da so sami vpleteni v odločanje. Všeč jim je, da lahko soodločajo, izrazijo svoje občutke, svoja mnenja in poglede. Skupinska dinamika dela program še bolj zanimiv: otroci imajo različna mnenja, ki se medsebojno krešejo. Brainobraina otroci pravzaprav ne povezujejo s šolo. Starše včasih zanima, ali jih znanje računanja na abakus moti v šoli, predvsem pri matematiki, kjer se računa po povsem drugih poteh. Zagotovo ne. Pri Brainobrainu delamo seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje, torej osnovne računske operacije. Otroci tako izboljšajo numerične sposobnosti in so pri teh operacijah hitrejši. Priporočamo jim, naj v šoli uporabljajo šolske metode pri računanju, z metodo brainobraina pa naj samo preverijo, ali imajo pravilen rezultat. Otroci brainobraina ne razumejo kot šolo, ta program občutijo kot izziv.

Na otroke ne pritiskajo ali da od njih veliko zahtevajo. Vsak otrok ima v sebi željo po razvijanju svojih potencialov in po učenju, če je to zabavno oziroma dokler ne postane dolgočasno in suhoparno. V programu torej trenirajo svoje veščine in premikajo svoje zgornje meje. Vsi imamo v sebi skrite, še neizražene vire, in to je tudi eno »prepričanj odličnosti« (beliefs of excellence), ki jih prav tako negujejo v Brainobrainu. Odvisno je samo, kako si bomo postavili cilje. Otrokom damo vedeti, da cilji niso preprosto in hitro dosegljivi, pač pa so pri tem potrebni vztrajnost, ponavljanje in prizadevanje.

POMEMBNE SO VREDNOTE

V Brainobrainu imajo vrednote svoje mesto. Vendar teh vrednot trenerji Brainobraina ne »vcepljajo« otrokom, pač pa jih negujejo »po ovinku«, prek vzornika, ki si ga otroci sami izberejo. Ta tehnika se imenuje modeliranje in je ena od tehnik nevrolingvističnega programiranja (NLP), ki so jih v tem programu posebej prilagodili otrokom.

Nevrolingvistično programiranje, če povemo preprosto, raziskuje povezavo med našimi mislimi, govorico telesa in našim obnašanjem. Kot že rečeno, so pri Brainobrainu tehnike NLP posebej določene za vsako stopnjo in pri oblikovanju programa je sodelovala ena od vodilnih evropskih, pa tudi svetovnih trenerk NLP Sue Knight.

Na prvi stopnji torej razvijamo osebnost s pomočjo idola. Vsak otrok si izbere svojega vzornika, trener le poskrbi za to, da vsebuje vrednote, katerih razvoj v programu želijo spodbujati. (Zgodi se na primer, da si kakšen otrok kot svoj idol izbere medijsko osebnost z dvomljivimi kvalitetami - v tem primeru trener poskrbi za to, da si otrok izbere nekega drugega, ki je lahko pozitiven zgled.) Potem skupaj pogledajo življenje tega idola, ugotavljajo, kaj so njegove vrednote, kaj v življenju počne, katerim ciljem sledi. Otroci se pri tem lahko izrazijo na različne načine, napišejo pesmico ali kaj drugega o njem, zaigrajo skeč ali igro iz dela njegovega življenja. Na koncu otroka trener pripelje do tega, da si izbere eno od vrednot, ki jih njegov idol pooseblja, in je temu otroku najbližja. To ga spodbudi, da to vrednoto prenese v svoje življenje že takoj. Skozi idol torej pogledamo, katere vrednote želi neki otrok pri sebi razvijati in katere cilje si želi postaviti. In kateri so njihovi priljubljeni pozitivni idoli? Večinoma si izberejo kakšnega slovenskega športnika, nazadnje je bila to Tina Maze, nekateri malo starejši pa so si izbrali Nikolo Teslo.

BODI SPREMEMBA, KI JO ŽELIŠ VIDETI

Trener otrokom ne vsiljuje svojega mnenja, njegova naloga je, da spodbudi debato. Otrok tudi ne uči o konkretnih vrednotah, niti jim jih ne postavlja, saj ima vsakdo svoje vrednote, ki jih postavi na prvo mesto. Učna ura na vsaki stopnji se začne tako, da na tablo napišejo neki izrek. Na primer: Be the change you want to see in the world. (Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.) Ali pa« If you want a good friend, be one. A good friendship is a gift. (Če želiš dobrega prijatelja, bodi ti nekomu dober prijatelj. Prijateljstvo je darilo.) Eden od izrekov gre takole: »Pay attention when someone is talking to you. It shows your respect. (Poslušaj, ko ti nekdo nekaj govori. S tem mu pokažeš svoje spoštovanje.) Drugi izrek pa na primer tako: Always look for excellence in others. Everyone has some excellence. (V drugih išči njihovo najboljše. Vsakdo nosi v sebi odličnost.) S temi izreki se pri otrocih prav tako spodbudita razmišljanje in debata. Običajno se izkaže, da en izrek vsak od otrok dojame drugače.

Pogovarjajo se tudi o različnih temah, na primer zdravi prehrani, osebni higieni in drugih življenjskih stvareh. Ker so otroci ves čas vključeni in se jih spodbuja k aktivnemu in ustvarjalnemu razmišljanju, tudi ohranijo koncentracijo vseh 120 minut, kolikor traja eno srečanje. Odmora ni, saj se otroci ob dinamični izmenjavi aktivnosti ne utrudijo - različne aktivnosti se menjajo na pet do deset minut. Zelo jih poživijo tako imenovani speed testi (hitri testi), omejeni na eno minuto, otroci jih obožujejo. Tekmujejo sami s sabo in čas jim zelo hitro mine. Poživi jih tudi možganska telovadba ali brain gym, ki se v programu uporablja. Z njo prav tako spodbujajo razvoj možganov ter krepijo koncentracijo in se umirjajo. Program popestrijo številne ustvarjalne dejavnosti in miselni izzivi, ki jih za otroke pripravljajo usposobljene trenerke.

Maja Korošak

Vsebina je bila ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Deli