Pregled v kardiološki ambulanti zelo pomembna preventiva

V današnjem svetu so najpogostejši vzrok smrti ravno srčno- žilna obolenja, zato je še posebej pomembno, da svoj življenjski stil usmerimo v preventivo in redno spremljamo delovanje našega srca že takrat, ko je zdravo.

Kdaj v kardiološko ambulanto?

Osebni zdravnik nas na pregled v kardiološko ambulanto napoti, ko imamo simptome in znake, ki nakazujejo, da bi lahko bilo kaj narobe z delovanjem srca. Značilni simptomi so dušenje, bolečine v prsnem košu, občutki nepravilnega utripanja srca in morebitne motnje zavesti. Znaki, ki jih lahko opazimo pa so otekanje nog, prisotnost oteklih pljuč, kar se dá ugotavljati s stetoskopom, morebitni šumi srca, nepravilnosti v EKG posnetku in podobno.

Kardiologija je veja interne medicine, ki se ukvarja s preučevanjem in zdravljenjem bolezni srca in ožilja. Osebo s sumom na srčno ali žilno bolezen osebni zdravnik napoti v kardiološko ambulanto. Simptomi, ki lahko kažejo na težave s srcem, so zasoplost, omotica, bolečine v prsih, spremembe srčnega utripa ali ritma in visok krvni tlak. Preventivni obisk kardiološke ambulante se svetuje tudi moškim starejšim od 40 let in ženskam starejšim od 50 let, kjer se opravi preiskavo obremenitve srca in ultrazvok srca s pregledom delovanja samega srca in srčnih zaklopk.

Kaj zajema kardiološki pregled in kdo ga opravi?

Zdravnik specialist, ki opravlja preglede v kardiološki ambulanti je kardiolog. Kardiolog je specializiran za diagnosticiranje in zdravljenje bolezni srčno -žilnega sistema. Ob kardiološkem pregledu, specialist kardiolog oceni stanje srčno žilnega sistema in oceni tveganje za nastanek srčno- žilne bolezni.

Kardiolog v osnovnem kardiološkem pregledu preveri telesno težo, srce, pljuča, krvni tlak in krvne žile, dodatno pa lahko že v kardiološki ambulanti opravi nekatere teste. V nasprotnem primeru vam poda nasvet o morebitnih dodatnih preiskavah ter navodila glede zdravljenja srčno- žilnih bolezni.

Kardiološki pregled vključuje preiskave, ki podajo stanje vašega srčno-žilnega sistema in omogočijo odkrivanje morebitnih dejavnikov tveganja za srčno-žilna obolenja. Najprej medicinska sestra izmeri krvni tlak, izmeri telesno maso in višino, obseg pasu ter opravi EKG preiskavo. Sledi pogovor z zdravnikom kardiologom. Po potrebi se nato odvzame še kri za laboratorijske preiskave in po presoji zdravnika opravi tudi ultrazvok srca in vratnih arterij.

S pomočjo rezultatov omenjenih preiskav kardiolog oceni stopnjo tveganja za pojav srčno- žilnih obolenj. Skupaj z vami nato opredelite načrt preprečevanja pojavljanja ali napredovanja srčno- žilnih obolenj, se osredotočite na izboljšanje življenjskega sloga in poskusite odpraviti dejavnike tveganja.

Več o ultrazvoku srca

Ultrazvok je preiskava, ki uporablja zvočne valove za izdelavo slik vašega srca. Ta pogost test vam omogoča, da zdravnik vidi, kako vaše srce utripa in črpa kri. Kardiolog lahko s slikami ultrazvoka srca prepozna srčno bolezen ali druge nepravilnosti srčno- žilnega sistema.

Ultrazvok srca je specialistu kardiologu v pomoč pri diagnosticiranju in spremljanju določenih srčnih stanj s preverjanjem strukture srca in okoliških krvnih žil, analiziranjem pretoka krvi skozi njih in ocenjevanjem črpalnih zmožnosti srca.

Za ultrazvočno preiskavo srca se ni potrebno vnaprej pripraviti. Pred preiskavo preiskovanec normalno pije in je. Če jemljete zdravila, jih vzemite kot običajno, če zdravnik ne odredi drugače. Zaželeno je, da veste katera zdravila jemljete in v kakšnih odmerkih. S seboj prinesite vso dokumentacijo o predhodnih pregledih srca. Med preiskavo preiskovanec leži na levem boku, levo roko pa ima pod glavo. Včasih mora med preiskavo zadržati dih. Trajanje ultrazvoka srca je odvisno od zapletenosti sprememb na srcu in preglednosti tkiv. Lahko traja od 20 minut do ene ure, vsekakor pa preiskava ni boleča.

Kaj točno pokaže EKG preiskava?

Elektrokardiogram (EKG) je grafični prikaz srčne aktivnosti. Elektrokardiograf je naprava, ki zaznava aktivnost srca in jo zapisuje na papir. Električne impulze zaznavajo elektrode, nalepljene na površino kože, elektrokardiograf pa jih pretvori in zapiše na papir. Izvid na papirju se imenuje elektrokardiogram. Izvid EKG preiskave je sestavljen iz vrste značilnih, zaporednih krivulj, ki se ponovijo ob vsaki fazi črpanja srca. Na ta način je mogoče do določene mere od zunaj opazovati delovanje srca. Kardiolog lahko na osnovi EKG preiskave ugotovi ali srce bije enakomerno, ali je moteno prevajanje impulzov v srcu, prisotnost prirojenih srčnih napak in bolezni zaklopk.

Poleg svoje velike uporabnosti je EKG preiskava neboleča, neinvazivna in enostavna preiskava, ki na enostaven način prikaže bitje našega srca. V ambulanti specialist kardiolog posname klasičen EKG, in sicer v obdobju bolnikovega mirovanja. Obstajajo pa še modifikacije klasične EKG preiskave, in sicer Holter monitorizacija in obremenitveni EKG. Holter EKG preiskavo zdravnik uporabi za 24- urno merjenje proženja srca, in se uporablja ob sumu na motnje srčnega ritma pri določenih aktivnostih, ki pa jih v kardiološki ambulanti ne moremo izvesti. Tako kardiolog dobi pregled nad delovanjem srca skozi celoten vsakdanjik preiskovanca, kar kardiologu omogoča zaznavo morebitnih nepravilnosti v daljšem časovnem obdobju. Kadar pa EKG snemamo pri bolniku v obremenitvenem testiranju (npr. vozi sobno kolo), lahko s tem prepoznamo motnje, ki se pojavijo samo ob naporih.