Blefaroplastika kot rešitev za povešeno kožo pri očesnih vekah

Blefaroplastika označuje kirurški poseg korekcije zgornjih očesnih vek, tj. odvečnega tkiva očesnih vek, ki se lahko povesijo iz mnogih različnih razlogov. Za t. i. blefaroplastiko se torej odločajo zlasti posamezniki, ki jim povešene očesne veke povzročajo tolikšne težave pri vidu, da je odločitev za korekcijo zgornjih vek skorajda nujna. Eden izmed poglavitnih razlogov za tovrsten kirurški poseg je seveda estetskega izvora: gre namreč predvsem za željo po odpravi težav pri vidu, poleg tega pa za bolj svež in mladosten videz. Blefaroplastika sodi med t. i. nizko invazivne posege, pri katerih je rehabilitacijski čas razmeroma kratek, končni rezultati samega posega pa so vidni že precej hitro.

Običajno lahko prvo razliko opazimo že samo v nekaj mesecih po opravljenem posegu, še posebej pa potem, ko se brazgotine popolnoma zacelijo do te mere, da jih ni več moč opaziti. Za korekcijo zgornjih vek se najpogosteje odločajo posamezniki, ki jim to predstavlja tako zdravstveno težavo kot tudi estetsko pomanjkljivost.

Zakaj je korekcija zgornjih vek sploh nujna?

Za blefaroplastiko, ki je med drugim poznana tudi kot kirurški poseg korekcije zgornjih vek ali spodnjih, se praviloma odločajo tisti z izrazito povešeno kožo bodisi zgodnje bodisi spodnje veke. Slednjo pogosto poznamo tudi pod imenom dermatohalaza. Kaj točno vpliva na dermatohalazo, ni mogoče reči z gotovostjo, vsekakor pa do povešenja vek običajno pride s staranjem, saj se koža takrat praviloma tanjša in postaja ohlapnejša. Pri tem očesne mišice slabijo, kar vpliva na dodatno raztezanje očesnih vek in kože.

Dermatohalaza je razmeroma običajen pojav in ena izmed najpogostejših sprememb na telesu v njegovem zrelem oz. starejšem obdobju. Tovrstna sprememba povzroča utrujen obrazni videz in žalostno podobo oči, ki pri tem postanejo tudi vizualno manjše. V nekaterih primerih pa lahko pri dermatohalazi pride tudi do zmanjšanja vidnega polja. Blefaroplastika je zatorej v prvi vrsti namenjena ljudem, ki hrepenijo po bolj mladostnem videzu, nekateri pa se za korekcijo (zgornjih) vek odločijo tudi iz povsem funkcionalnih razlogov, saj si želijo izboljšanja vidnega polja.

Kdo je primeren za korekcijo vek?

Za blefaroplastiko, tj. korekcijo vek, se torej najpogosteje odločajo posamezniki, ki jih povešene veke povzročajo zdravstvene težave pri vidu. Enega izmed najpogostejših razlogov za korekcijo vek za predstavlja tudi estetika. Vsekakor pa tako za korekcijo zgornjih vek, kot tudi za korekcijo spodnjih vek oz. kirurško odpravo podočnjakov ni primeren vsakdo. Za tovrsten poseg se namreč lahko odločijo le zdravi posamezniki brez predhodnih zdravstvenih težav, ki bi lahko ogrozile njihovo zdravljenje. Poleg tega je pomembno, da imajo posamezniki že pred samim posegom pozitivna in zlasti realna pričakovanja glede končnega izgleda, prav tako pa posamezniki nikakor ne smejo imeti resnih očesnih obolenj.

Čeprav blefaroplastika označuje razmeroma lažji kirurški poseg, pa vseeno ne gre za poseg, ki bi bil popolnoma brez tveganj. Prav iz tega razloga je pomembnega pomena dejstvo, da se korekciji zgornjih vek oz. kirurški odpravi podočnjakov prepusti zdrav posameznik brez kroničnih obolenj, ki bi lahko vplivale na okrevanje in zdravljenje.

Odločitev za kirurško odpravo podočnjakov

Poleg korekcije zgornjih vek oz. t. i. blefaroplastike se veliko posameznikov odloča tudi za kirurško odpravo podočnjakov. Pri tovrstnem posegu gre pravzaprav za kombinacijo več različnih kirurških postopkov, pri katerih gre za odpravo nepravilnosti spodnjih vek. Običajno govorimo o korekciji maščobnih blazinic, ki se pričnejo s staranjem povešati in lesti iz očesne kotanje, do izraza pa pridejo kot podočnjaki oz. očesna zabuhlost.

Pojav je lahko zelo moteč predvsem zato, ker daje vtis utrujenosti in slabotnosti, zaradi česar se veliko pacientov odloča prav za pravo kirurško odpravo podočnjakov. Pri slednjem posegu se omenjene maščobne blazinice ponovno potisne nazaj v očesno kotanjo, s tem pa se izravna tudi vdolbinica pod očmi. Čeprav je nastanek podočnjakov razmeroma starostni pojav, se zadnje čase pojavlja tudi pri mladi populaciji, zlasti pa tistih, ki jim je to prirojeno.