Zaposlitev študenta: kako to poteka, kaj so pravice in dolžnosti

Študentsko delo je že vrsto let nepogrešljiv del študija, saj tako študentje in dijaki pridobijo delovne izkušnje, ki jih potrebujejo za prihodnost. Zraven delovnih izkušenj, pa se večina odloča za študentsko delo prav zaradi zaslužka, ki je med študijem še kako dobrodošel. Mnogi študenti ne prejemajo štipendije in jim je delo edini vir prihodka. Podjetja, ki se odločijo za zaposlitev študenta v večini iščejo novo delovno silo, ki bi krila osnovna dela in izredne naloge, ki jih redno zaposleni ne morejo kriti. Prav tako pa zaposlovanje študentov naredi selekcijo kdo je potencialen kandidat za nadaljnje sodelovanje. Zaradi tega mnogi študentje in dijaki že tekom študija najdejo delovno mesto, kjer se kasneje redno zaposlijo. Njihovo delo tako preide iz občasnega do redne zaposlitve.


Kdo je lahko zaposlen študent?

Zaposlovanje študentov ima poleg vseh ugodnosti tudi pravila. Zaposlijo se lahko samo osebe s statusom dijaka ali študenta. V primeru dijaka mora biti oseba stara več kot 15 let. Prav tako pa lahko študentsko delo opravlja oseba, ki ima status udeleženca izobraževanja odraslih in je mlajša od 26 let. Poleg tega, se lahko zaposli študenta, ki ima status študenta v tujini in to dokaže s potrdilom o vpisu. Zaposlitev študenta pa ni samo državno regulirana, temveč o pravilih zaposlovanja določajo tudi delodajalci.


Zaposlitev študenta


Kaj lahko od vas zahteva delodajalec in kaj so njegove dolžnosti?

Delodajalec lahko v oglasu za iskanje študenta opiše lastnosti, ki jih mora imeti kandidat. Zahteve delodajalcev so zelo različne. Določeni zahtevajo višjo starostno skupino, izkušnje na področju oglaševanega dela, talent, vozniški izpit, pridobljeno izobrazbo in še mnogo drugega. Kot študent mu na podlagi izpolnjenih vseh pogojev pošljemo prošnjo in upamo, da bomo ravno mi tisti, katerega je delodajalec izbral. Zaposlitev študenta se tako izvede le pod izpolnjenimi pogoji s strani študenta in delodajalca.

Pogoj za zaposlitev študenta je izdana napotnica, ki jo lahko na podlagi davčne številke dobimo v študentskem servisu. Seveda pa ima tudi delodajalec določene dolžnosti, ki jih mora upoštevati. Obvezno je redno plačilo in beleženje ur, ki jih je študent delal. Če tega ne opravlja, se to smatra kot delo na črno. Prav tako pa se morajo delodajalci držati določbe ZDR-1, ki prepoveduje diskriminacijo, spolno razlikovanje in drugo. Če se delodajalec ne drži navedenih pravil, študentu lahko pri težavah pomagajo študentski servisi in mu razložijo kršitve in kaj v tem primeru narediti. Študentski servisi se v takih primerih držijo prej določenega postopka za kršitelje.


Kako je študent plačan in kakšna je urna postavka?

Študent se še preden začne opravljati delo pogovori o plačilu in pogojih za plačilo. Nekateri delodajalci študente plačajo po urini postavki, medtem ko drugi po opravljeni storitvi. Slednjo plačilo se uporablja le pri projektnih delih, kjer ni možno plačati na uro. Če se plačilo izvaja po opravljeni storitvi, mora biti plačano najmanj po minimalni urni postavki. Za zaposlitev študenta se podjetje avtomatsko zaveže, da mu bo plačilo izplačala. Plačilo po urni postavki je regulirano s strani države. Minimalna urna postavka tako od 15. januarja 2022 znaša 6,17€ bruto. To pomeni, da študent dobi izplačano 5,21€ neto. Razlika med bruto in neto pa nam tudi koristi, saj se to odvede za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To znaša 15,5 procentov. Pomembno pa je, da zaposlovanje študentov ne koristi le na kratek rok, temveč se to tudi šteje v pokojninsko dobo. Neto urna postavka študentov, se je iz leta 2015 dvignila kar iz 3,80€. Med temi leti se urna postavka ni nikoli znižala, temveč se je vsako leto povišala za nekaj centov.


V čem se razlikuje študentsko delo od redne zaposlitve?

Zaposlitev študenta se za mnoga podjetja zdi enostavnejša, saj se delovno razmerje lahko prekine zelo hitro. Študenta pravno ne obvezujejo odpovedni roki, kakor tudi ne delodajalca. Medtem ko pri redni zaposlitvi zaposlenega ne moreš odpustiti v enem dnevu, saj imata oba zaščito pred hitro odpovedjo. Prav tako se pri zaposlovanju študentov delodajalec izogne plačevanju bolniške, dopusta in praznikov. To je seveda obvezno plačilo redno zaposlenemu. Ena izmed prednosti je študentska napotnica, ki ne zajema dolžnosti študenta in delodajalca. Na drugi strani se redna zaposlitev  sklene s pogodbo, ki zajema pravila, obveznosti in pravice zaposlenega. Le te so zelo podrobno razložene, saj se delodajalec s tem zavaruje pred možnimi tožbami. Zaposlitev študenta je lahko na drugi strani tudi vir znanja, saj študenta ne veže konkurenčna klavzula in lahko svoje pridobljeno znanje prenese tudi drugam. Redno zaposleni pa se tako ob pravilnih pogojih morajo držati konkurenčne klavzule in konkurenčne prepovedi ščita delodajalca. Tako se tudi pri kršenju pravil študenta ne more kaznovati oziroma sankcionirati, medtem ko redno zaposleni odgovarja za vsa svoja dejanja. Seveda pa zaposlitev študenta prinese tudi slabe stvari kot so manjše in krajše izkušnje, le osnovno znanje in možnost odstopa brez sankcij. Tako lahko študent zapusti delovno mesto brez prejšnje obrazložitve in zaključi sodelovanje iz danes na jutri.