Skrajšan delovni čas zagotavlja socialno varnost

Skrajšan delovni čas je oblika zaposlovanja, pri kateri znaša tedenska obveza manj kot 40 ur. Takšno možnost opravljanja dela v manj kot 8 urah dnevno omogoča Zakon o delovnih razmerjih in je urejena s pogodbo o zaposlitvi. Delavec je ob tem upravičen do povračila stroškov prevoza in prehrane v enakem obsegu, kot če bi opravljal delo v polnem delovnem času.

Razlika je le v časovno skrajšanem odmoru za malico, saj mu pripada sorazmerna dolžina. V primeru, da gre za zaposlitev za 4 ure, je odmor skrajšan za polovico, torej na 15 minut. Povračilo potnih stroškov za prevoz na delo ter denarno nadomestilo za malico pa se obračunavata po opravljenih dnevih, zato manjša kvota ur nanju nima vpliva.

Pri dolžini letnega dopusta in višini regresa so načeloma stvari enake, vendar lahko prihaja v praksi do manjših razlik zaradi različne tedenske obveznosti delavca. Minimalni letni dopust je zakonsko določen v dolžini štirih tednov. Ko gre za zaposlitev za polovični delovni čas, pa je minimalno število dni odvisno od razporeditve tedenske obveze. Običajno je tako, da delavcu, ki ima skrajšan delovni čas, pripada sorazmerna višina regresa, saj je ta vezan na število dni letnega dopusta.

Delavcu prav tako pripadajo enaki dodatki pri plači kot ostalim. Razlika se pojavi le pri obračunu pokojninske dobe, saj se ta obračunava sorazmerno z opravljenimi urami, izjema sta le krajši delovni čas zaradi starševstva, bolezni ali invalidnosti.

Zaposlitev za polovični delovni čas na željo delavca ali delodajalca

Zaposlitev za polovični delovni čas se sklene s pogodbo, v kolikor se s tem strinjata delavec in delodajalec. Poleg polovične obveze ur so možne tudi druge izpeljanke, saj niti Zakon o delovnih razmerjih, niti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne določata spodnje meje tedenske obveze ur.

Razlogi za skrajšan delovni čas so lahko na strani obeh, delavca ali delodajalca. Delavci se, razen ko gre za starševstvo ali bolezen, odločajo za to možnost zaradi lastnih interesov in potreb. Nekateri si tako omogočijo lažji in postopni prehod v upokojitev, drugi se morda počutijo izčrpane, izgorele ter se odločijo za neko časovno obdobje, v katerem si bodo povrnili zdravje in si spet nabrali moči za delo. Mnogi menijo, da jim zaposlitev za 4 ure omogoča večjo efektivnost pri opravljanju službe, saj v krajšem času lažje vložijo svoj maksimalni trud, kreativnost in produktivnost v dobro podjetja.

Tudi delodajalci velikokrat izkazujejo interes po tej obliki dela, saj jim zaposlitev za polovični delovni čas omogoča večjo prilagodljivost pri razporejanju kadra. Največkrat se takšno povpraševanje pojavi pri sezonskih potrebah, nihanju ponudbe in povpraševanja ali drugih okoliščinah. V nekaterih primerih delodajalci načrtujejo takšno opcijo kot možnost ohranjanja zaposlitve delavcem, ki morda ne zmorejo ali ne želijo izpolnjevati polne obveze ur, kar je lahko koristno za ohranjanje izkušenih kadrov.

Odlični delodajalci z dobro prakso se zavedajo, da bo delavec v krajšem času veliko bolj učinkovit in produktiven zaradi večje osredotočenosti in manjše utrujenosti pri delu. Skrajšan delovni čas omogoča delavcem usklajevanje svojega dela z zasebnimi prioritetami ali željami, kot so družinske obveznosti, izobraževanje ali prostovoljno delo, kar se posledično odraža na splošnem zadovoljstvu, zdravju in učinkovitosti tudi v službi.

Zaposlitev za 4 ure zaradi starševstva ali bolezni

Zaposlitev za 4 ure je običajno zakonska možnost, ki se jo poslužujejo mlade družine zaradi zagotavljanja varstva in nege otrok do tretjega leta starosti oziroma do vstopa v osnovno šolo. Takšno prilagajanje med delodajalcem in delavcem omogoča mladim staršem, da lažje usklajujejo svoje družinske obveznosti in kariero.

Delavec, ki želi uveljaviti to pravico, mora vložiti vlogo pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče. Delodajalec lahko zavrne prošnjo za skrajšan delovni čas, če obstajajo upravičeni poslovni razlogi, ki so v skladu z zakonodajo. V tem primeru mora delodajalec ustrezno utemeljiti svojo odločitev.

Zaposlitev za polovični delovni čas zaradi invalidnosti ali bolezni je pomembna pravica, ki omogoča delavcem, da prilagodijo svojo kvoto ur glede na svoje zdravstveno stanje. To jim zagotavlja, da še vedno lahko opravljajo službo v okviru svojih zmožnosti in ohranijo finančno in socialno varnost. Zahtevo vložijo pri svojem delodajalcu, saj se morajo v tem primeru z njim dogovoriti o sklenitvi nove pogodbe, ki bo določala podrobnosti in nove pogoje dela.

Pred tem se je priporočljivo posvetovati s pristojnimi službami, kot sta Zavod za zaposlovanje ali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer lahko delavci dobijo natančne informacije o upravičenosti do krajše delovne obveze zaradi invalidnosti ali bolezni. Če so izpolnjeni ustrezni pogoji, nato delodajalec odobri zahtevo za zaposlitev za 4 ure ali kako drugače.

Omejitve glede trajanja pravic se lahko razlikujejo glede na vrsto dela in druge dejavnike. V nekaterih primerih lahko obstajajo tudi omejitve glede skupnega števila ur, ki jih lahko delavec opravi v določenem obdobju. Dodatni pogoji se lahko določajo v skladu s kolektivnimi pogodbami ali zakonodajo, zato se je najbolje obrniti na preverjene službe, ki bodo zagotovile ustrezne informacije glede na specifično situacijo posameznika.