Študentsko delo je fleksibilna in zanesljiva oblika dela

Študentsko delo v obliki, kot ga poznamo pri nas, je zelo regulirana, a hkrati zanesljiva in prožna oblika dela. Ravno zaradi tega ga uporablja veliko delodajalcev, med študenti in dijaki pa je prav tako zelo priljubljeno.

Študentsko delo sledi določenim zakonitostim in je veliko bolje urejeno kot pred desetletji. Katere so torej lastnosti oziroma kaj so prednosti in slabosti?

Za delodajalce:

• Kakovostna in izobražena delovna sila, ki jo lahko najemate, ko jo potrebujete. To je velika razlika od klasične oblike zaposlovanja, kjer ste veliko manj svobodni pri najemanju in načrtovanju kadra. Študentsko delo je tudi možnost, da v podjetje pritegnete mlade, motivirane sodelavce, ki jih lahko neobvezno preizkusite. V primeru uspešnega sodelovanja jim lahko nato ponudite pogodbo o zaposlitvi, ni pa potrebna preizkusna doba.
• Enostavna administracija: ker delo posredujejo študentski servisi in podobne agencije, je administracije na vaši strani zelo malo. Vse prispevke in dajatve vam obračuna študentski servis, kar za vas pomeni veliko manj dela kot pri obračunih plač. Ker je študentsko delo že nekaj let regulirano tudi v smislu prispevkov in dajatev, ni več tako cenovno ugodno kakor poprej, a je še vedno najbolj fleksibilen način sodelovanja s kadrom.

Za študente oz. dijake:

• Možnost pridobivanja delovnih izkušenj pri različnih delodajalcih: ker je študentsko delo omejeno samo s količino oddelanih ur, ne pa s številom podjetij, za katere lahko delate, je odlična priložnost, da spoznate več sektorjev in več podjetij, pri katerih bi želeli delati.
• Zaščita in pomoč pri težavah: ker z delodajalcem ne podpišete direktne pogodbe, temveč delate prek študentske napotnice, ste pri delu bolj zaščiteni, saj zanj veljajo dogovorjene zakonitosti in zakonska pravila.

Za študentsko delo je plačilo vse bolj zaščiteno

Za študentsko delo je plačilo določeno navzdol, torej je določena spodnja meja minimalne urne postavke, ki jo lahko prejme tisti, ki delo opravlja. Trenutna minimalna urna postavka znaša 6.17 EUR bruto, kar je 5.21 EUR neto.

Razlike nastane, ker je treba od bruto zneska odšteti še prispevke za pokojninsko zavarovanje, dejanski račun za delodajalca pa je nato še za okoli 30 odstotkov višji. H končnemu obračunu je namreč treba prišteti še koncesijske dajatve, zaradi česar je dejanski strošek delodajalca za študentsko delo plačilo skoraj še enkrat toliko, kolikor znaša neto prejemek delavca.

To je tudi razlog, da je med tistimi, ki ga lahko izvajajo, dokaj priljubljeno, saj omogoča kar visok nivo zaščite z relativno malo osebnega vložka. Tudi za morebitne pravne težave je pristojen študentski servis, ki od vsake oddelane ure prejme nekaj več kot 2 % provizije.

Prosta študentska dela posredujejo študentski servisi

Prosta študentska dela so objavljena na spletnih oglasnih deskah študentskih servisov, ki jih posredujejo tudi v elektronskih novicah. Tako resnično dosežejo veliko naslovnikov, saj imajo po navadi obširne baze podatkov.

Vsekakor je lahko dostopno in enostavno za urejanje s strani delodajalca in tistega, ki dela. V različnih državah pa je urejeno na različne načine, pri čemer je delo prek študentskega servisa v tolikšni meri kot pri nas pravzaprav unikum.

Študentska napotnica za delo je enostaven način naročanja dela

Kot rečeno, študentska napotnica za delo izjemno olajša naročanje in plačilo dela delodajalcu, za študenta oziroma dijaka pa je način, kako mu omogočiti plačilo. Zaradi tega je študentska napotnica za delo dragocen dokument, za katere se včasih tudi plačuje.

Tovrstno izkoriščanje napotnic za omogočanje dela osebam, ki do njega niso upravičene, pa je kaznivo. Prvoten namen študentskega dela je omogočati boljši status in delovne izkušnje. Ni pa namen nadomeščanje redno zaposlenih ali delo prek študentskega servisa za tiste, ki nimajo več statusa študenta.