Delovna mesta – kako poskrbeti za objavo prostega delovnega mesta, ki bo videna?

Delovna mesta, ki jih želi razpisati vaše podjetje, še nikoli niso bila tako enostavno najdena, kot sedaj. Na portalu Optius.com lahko iskalci zaposlitve namreč hitro in enostavno dostopajo do številnih delovnih mest, ki jih lahko tudi filtrirajo po področjih, ki jih zanimajo ali pa izberejo regijo, ki bi jim najbolj ustrezala.

Objava prostega delovnega mesta na našem portalu je enostavna, v primeru težav pa vam bomo z veseljem pomagali in vam svetovali.

Naš portal pa ne omogoča zgolj objave prostega delovnega mesta, pač pa lahko zaposlovalci dostopate tudi do skoraj 9.000 aktivnih življenjepisov iz baze CV-jev na naši spletni strani.

Katera vrsta zaposlitve je najprimernejša za prosto delovno mesto v vašem podjetju?

Prosta delovna mesta zahtevajo tudi pravno podlago, na kateri je razmerje med podjetjem in delavcem utemeljeno. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj možnosti, ki poleg standardne pogodbe o zaposlitvi predstavljajo podlago za naročniško ali drugo razmerje, ki bo podlaga za opravljeno delo za delovna mesta, ki jih boste razpisali.

Večina delodajalcev sicer res najprej pomisli na pogodbo o zaposlitvi kot edino pravno podlago za delo na izbranem delovnem mestu. Vendar je potrebno pred objavo prostega delovnega mesta vedeti, da poleg pogodbe o zaposlitvi poznamo tudi druge pravne podlage, s katerimi lahko osebo vključimo v proces dela v podjetju na delovno mesto, kjer to želimo. Res pa je, da je potrebno že, ko se pripravlja objava prostega delovnega mesta navesti, na podlagi katerega pravnega temelja se bo delo opravljalo.

Zaposlitev za nedoločen čas ali zaposlitev za določen čas?

Ko v podjetju želite zaposliti novega delavca, verjetno najprej pomislite na pogodbo o zaposlitvi, ki predstavlja temelj delovnega razmerja med zaposlenim in med delodajalcem. S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje. Gre za razmerje, ki nastane med delavcem in delodajalcem. V njem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, delodajalec pa delavcu zato izplača plačilo.

Zaposlitev na podlogi pogodbe o zaposlitvi je lahko sklenjena za določen ali za nedoločen čas. Precej bolj iskana je zaposlitev za nedoločen čas, vendar delodajalcu veliko več fleksibilnosti ponuja pogodba o zaposlitvi na delovno mesto za določen čas. Kljub vsemu pa pogodba o zaposlitvi za določen čas skriva nekatere skrivnosti, ki jih tako delavci kot tudi delodajalci včasih ne poznajo.

Kaj moramo vedeti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas?

Zaposlitev za delovno mesto za določen čas se spremeni v zaposlitev za nedoločen čas, če delavec opravlja delo tudi, ko se pogodba za določen čas izteče.

Če ni drugače določeno v kolektivni pogodbi, se lahko pogodba o delu za določen čas sklene le zaradi enega izmed razlogov, ki so taksativno našteti v členu 52 ZDR-1. Izjemoma navedeno ne velja za manjše delodajalce, če je tako določeno v kolektivni pogodbi, ki velja za dejavnost dotičnega podjetja.

Pogodba o zaposlitvi na delovno mesto za določen čas pa ima tudi druge omejitve. Sklene se lahko za obdobje, ki traja največ dve leti. Lahko pa je v dvoletnem obdobju sklenjenih več pogodb za določen čas. Po preteku dveh let mora delodajalec delavca zaposliti za nedoločen čas, bodisi mu pogodbe ne sme podaljšati. Potrebno pa se je zavedati, da v primeru, ko delodajalec pogodbe ne podaljša, na delovno mesto, ki ga je zavzemal prejšnji zaposleni, ne sme zaposliti drugega delavca.

Vse naštete omejitve pa ne pridejo v poštev v posebnih primerih, ki jih zakon posebej določa ter ko gre za:

• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,
• poslovodno osebo ali prokurista,
• vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZGD-1,
• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah.

Če se zaposlovalec odloči za zaposlitev osebe na delovno mesto na podlagi pogodbe o zaposlitvi, lahko na portalu optius.com kreira oglas in tako objavi prosto delovno mesto.

Podjemna in avtorska pogodba kot pravni podlagi za opravljanje dela.

Podjemno pogodbo poznamo tudi pod imenom pogodba o delu. S podjemno pogodbo se podjemnik (delavec) zaveže k temu, da bo opravil določen posel (lahko gre na primer za izdelavo ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo itd.), naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal. Prav zato podjemno pogodbo največkrat uporabljamo v primeru obrtniških ali gradbeniških del, pogosta pa je tudi pri varstvu otrok in pri čiščenju prostorov.

Kot relativno pogosta se sklepa tudi avtorska pogodba. Avtorsko pogodbo opredeljuje Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Gre za pogodbo, ki je precej podobna podjemni pogodbi in s katero se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za opravljeno delo plačal honorar. Vsebina avtorske pogodbe je navadno avtorsko delo s področja književnosti, znanosti ali umetnosti.

Avtorska pogodba je zelo podobna podjemni, pogodbi pa se razlikujeta le glede na predmet pogodbe. Vidimo lahko torej, da lahko z avtorsko pogodbo razmerje med naročnikom in izvajalcem uredimo le takrat, kadar je njen predmet določeno avtorsko delo, v vseh ostalih primerih pride v poštev podjemna pogodba.

Poslovno sodelovanje lahko dve pravni osebi skleneta tudi s pogodbo o sodelovanju, ki jo lahko sicer drugače poimenujeta. Ena pogodbena stranka (naročnik), naroča tisto, kar želi, da se na delovnem mestu izvaja, druga stranka pa naročeno izvrši. Vsebino vsake takšne pogodbe je potrebno prilagoditi konkretnemu dogovoru in specifičnosti posamičnega naročila.

Študentsko delo na prostem delovnem mestu je velikokrat zelo iskano

Objava prostega delovnega mesta pa velikokrat cilja tudi na zaposlitev študenta. Študentsko delo je občasno delo študentov, dijakov ali drugih upravičenih oseb. Omenjene osebe to delo opravljajo prek pooblaščene organizacije (študentski servisi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice.