Tiskanje kot umetnost

Tiskanje pomeni razmnoževanje besedil ali slik. V osnovi se sliši precej mehansko, vendar se v Tiskarni in hiši grafike Dikplast trudimo svoje storitve ponuditi na višjem nivoju. Pomagamo vam poskrbeti, da bo vaš material kar najprivlačnejši in da bo najbolje učinkoval, zato nudimo tudi svetovanje, oblikovanje in dodelavo tiska. S tem strmimo k dvigu uporabne in estetske vrednosti vaših tiskovin, in to ne le z lepo obliko, temveč po potrebi tudi s kakovostnim razrezom materiala, zgibanjem, lepljenjem, šivanjem, s folijo, plastificiranjem, folio tiskom, UV lakiranjem, z broširanjem (pri čemer lahko izberete lepljen ali šivan hrbet), spenjanjem in vezavo z različnimi špiralami ter drugimi postopki, ki olepšajo izdelek in poudarijo tudi njegovo umetniško vrednost, pa naj gre za tiskanje vabil, tiskanje knjig, tiskanje brošur, tiskanje kuvert ali drugega materiala.

Zgodovina tiskanja

Zgodovina tiskanja se pričenja sredi 15. stoletja z izjemnim posameznikom, Johannesom Gutenbergom. Pred izumom tiskalnega stroja je bilo vsako kopijo potrebno prepisati ali prerisati na roko, zato so bile redke in dragocene. Pred Gutenbergom so odtis na glinaste ali slonokoščene bloke odkrili Kitajci, vendar je bilo takšno razmnoževanje zelo zamudno, saj je bilo potrebno besedilo vklesati v podlago. Pomanjkljivost se je pokazala tudi v primeru napake, saj je to pomenilo, da je potrebno z delom začeti znova. Udobje, hitrost in nižja cena so glavni razlogi, zakaj je tiskanje s premičnimi črkami pomenilo takšno revolucijo. Postopek se je pospešil, v primeru napake pa je bilo potrebno le odstraniti napačne črke in jih zamenjati s pravimi. V 19. stoletju je prišlo še do enega napredka, saj je ročno tiskanje nadomestil stroj, ki je postopek še pohitril in pocenil, omogočal pa je tudi barvno tiskanje.

Začetki tiskanja na Slovenskem

Slovenci smo prvo tiskarno dobili leta 1575, zanjo pa je zaslužen prvi slovenski tiskar Janž Mandelc, prvi, ki je pri nas tiskal publikacije v slovenskem jeziku.
Protireformacija je dejavnost nekoliko zaustavila, tako da sta bili drugi tiskarni pri nas ustanovljeni šele leta 1678. Prvo je ustanovil Janez Krstnik Mayr v Ljubljani, drugo pa Janez Vajkard Valvazor na gradu Bogenšperk.

Več o tiskanju

Sodobno tiskanje

Razvoj je po začetnem zagonu potekal precej hitro. Leta 1903 je Ira Washington Rubel prvi uporabil ploski tisk, Christopher Hermann pa je skoraj istočasno ugotovil, da dobimo pri odtisu iz gume veliko boljšo sliko. Prav tako približno v istem času sta brata Harris razvila napravo za offset tisk, ki je vključevala kovinsko ploščo, speljano okoli cilindra. To so najprej navlažili, nato pa nanjo nanesli črnilo. S tega cilindra se je črnilo v prvem koraku preneslo na drug cilinder, ki je bil postavljen spodaj, nato pa na papir. Pod papirjem se je nahajal še en cilinder za boljšo kompresijo in odtis.

Danes lahko tisk poteka na podoben način, delo pa so nam olajšali tudi sodobni tiskarski stroji in računalniki, ki omogočajo, da si najprej vizualno pripravimo material za tiskanje, nato pa naredimo toliko kopij, kot jih potrebujemo. Tako lahko že vnaprej preverimo končen izgled materiala, sodobna tehnologija pa nam omogoča vstavljanje estetskih elementov, ki s klasičnim tiskom ne bi bili mogoči. Printamo lahko doma, v pisarni ali podjetjih, mogoče je natisniti manjše formate ter večje, primerne za panoje in plakate, v zadnjih letih pa se je razvil tudi 3D tisk, ki omogoča tiskanje tridimenzionalnih predmetov.

Tiskamo tudi knjige

Tiskanje vabil oziroma kaj vse tiskamo

Danes so naše možnosti pri materialu in dimenzijah skoraj neomejene. Marsikateri vidik življenja je nadomestil digitalen razvoj, vendar pa je tiskanje knjig, brošur, kuvert in drugega materiala še vedno nepogrešljivo. V to kategorijo spada tudi tiskanje vabil. Pri tem vam lahko pomagamo in jih oblikujemo tako, da bodo primerne za vsako priložnost, nudimo pa tudi tiskanje vabil, ki ste jih sami že prej oblikovali. Za dodatne informacije, pomoč ali svetovanje so vam na voljo naši strokovnjaki v tiskani!