Vse več ljudi se odloča za električno mobilnost, ki je trajnostna

Ekološka zavest ni le modna muha. Čeprav imamo v Sloveniji veliko srečo, da imamo ohranjeno naravo in da se nam še ni bati za kakovost pitne vode, pa je treba opozoriti na številne škodljive vplive iz naslova industrije in gospodinjstev. Teh se moramo zavedati in nanje v globalnem smislu opozarjajo mednarodne organizacije, ki spodbujajo cilje trajnostnega razvoja. Mednje spada tudi električna mobilnost, ki je lahko v skladu z obnovljivimi viri energije.

Strokovnjaki opozarjajo, da bo prehod na integrirano mobilnost bo zapleten, gotovo celo izziv. Nekatera mesta lahko zaradi svoje zgodovine in naravnih danosti ali izkušenj že začnejo ukrepati v tej smeri, druga pa bodo morala šele razviti in ustvariti prave pogoje. Pri tem v veliki meri pomagajo tudi spodbude in politike na ravni države in mednarodnih organizacij, kot je trajnostno naravnana politika Evropske unije za spodbujanje regionalnega razvoja.

Ne glede na to, kako je katero mesto pripravljeno za razvoj v smeri naprednih modelov mobilnosti, pa lahko posamezni uradniki, zavodi ali akterji civilne družbe že začnejo oblikovati svoje vizije integrirane mobilnosti in kako bi se lahko njihova mesta ustrezno razvijala. Treba je tudi oblikovati jasne zamisli o tem, kako upravljati prehod, tako da so njegove koristi čim večje v skladu z lokalnimi prednostnimi nalogami za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev.

Posamezniki lahko v okviru mobilnosti najlaže izkoristijo potencial električnih koles

V okviru integrirane, torej povezane mobilnosti, se električna mobilnost kaže na več načinov, med katerimi mnogi najbolj opazijo električne avtomobile. Je pa tudi prisotna v upravljanju mest, saj je možno na električni pogon vzdrževati javni prevoz, mrežo električnih koles in deljene avtomobile, ki so v skupnem lastništvu. Električno kolo pa je tisti člen trajnostne verige, ki si ga posameznik morda najlaže privošči, saj cene kljub primerjalno višjim vsotam glede na klasična kolesa ne dosegajo astronomskih zneskov.

Vsak posameznik se odloča na podlagi svojih prioritet in finančnih zmožnosti, k čemur pa lahko pripomore tudi država. Ponekod so za električna kolesa subvencije na voljo podobno kakor za avtomobile. Država ali regija z aktivno politiko spodbuja prehod na nizko-ogljično gospodarstvo. O subvencijah za električna kolesa se lahko pozanimate na ustreznih organih, spletnih straneh ali povprašate kar v trgovinah z električnimi kolesi. Gotovo imate tudi v svoji okolici kakšno, sicer pa lahko pobrskate po internetnih forumih in se pozanimate glede vseh prednosti, ki so na voljo.

Preverite celotno ponudbo koles v Španu! >>

Trend gre namreč v smeri urbane mobilnosti, in to po vsem svetu. Nekatere tendence, kot so elektrifikacija vozil in razvoj tehnologije avtonomne vožnje, so neposredno povezani z mobilnostjo. Gre pa tudi za širše družbene spremembe, ki bodo pomembno vplivale na naše življenje v prihodnje. Vse manj so centralizirani energetski sistemi, kar bo pripomoglo k temu, da se različne prevoza vse bolj opirajo na električno energijo kot vir pogona. Ni pričakovati, da bi se ta smer kaj spreminjala, zato lahko v prihodnje opazujemo še več integrirane mobilnosti v mestih. Tam namreč tehnološki napredek in nove prevozne storitve omogočajo vse bolj učinkovito in varno vožnjo oz. prevoz. V Sloveniji se ti načini že kažejo v nekaterih večjih mestih, napredne pa so tudi podeželske skupnosti. Gre za drugačen način dojemanja prevoza, kjer se zaradi odmika od klasičnih fosilnih goriv in vnašanja novih vzorcev razumevanja lastništva in koriščenja storitev pojavlja tako imenovana deljena ekonomija in krožno gospodarstvo tudi v tem smislu. Medtem ko so nosilci tovrstnih sprememb zlasti mladi, pa tudi starejša generacija ne sme in noče biti izključena, saj se zaveda pomena okolja. V tem pogledu je lahko trajnostni razvoj tudi priložnost za medgeneracijsko povezovanje in več izmenjav, saj se morajo različni deležniki medsebojno uskladiti. To pa spet zahteva več dialoga vseh.