Hernija diska oziroma medvretenčne ploščice

Bolečina v hrbtenici, v kateremkoli delu, naj bo to vrat, prsni ali ledveni del, je pogost razlog za obisk zdravnika. Bolečina v hrbtenici se pojavi kar pri četrtini ljudi, starih med 30 in 50 let, vsekakor pa pojavljanje s starostjo še narašča. Akutna bolečina v hrbtenici je skoraj v 90% samoozdravljiva, ostali odstotek pa predstavlja bolečino, ki traja dalj kot 3 mesece in se običajno tudi spremeni v kronično.

Hernija diska- pogost razlog za bolečino v hrbtenici

Zelo pogost razlog bolečine v hrbtenici je hernija. Hernija diska pomeni zdrs oziroma izbočenje medvretenčne ploščice, ki leži med dvema vretencema. Posledično pride do stika dveh kostnih struktur, kar je razlog za sam nastanek bolečine.

Funkcija medvretenčne ploščice je namreč blaženje vibracij in prenosov teže na hrbtenico. Prav tako dovoljuje disk gibanje med vretenci. Med posameznimi vretenci ustvari na straneh prostor, ki dovoljuje živčnim koreninam izhod iz hrbtenjače vse do zgornjih in spodnjih ekstremitet. Diski hrbtenice potrebujejo prostor in ta se najbolje zagotovi s spoštovanjem naravne vzravnanosti hrbtenice in blagega raztega hrbtenice 24 ur na dan.

Stopnje hernije diska

Poškodbe  razdelimo na 4 različne stopnje. Prvo imenujemo protruzija, kjer jedro diska zdrsne v vezivni obroč, vendar pri tem ne poči. Druga stopnja je prolaps medvretenčne ploščice, kjer disk predre skoraj cel vezivni obroč, zunanja vlakna pa še komaj zadržujejo samo jedro diska.

Tretjo stopnjo predstavlja ekstruzija, kjer se vezivni obroč pretrga in jedro spolzi v hrbtenični kanal. Zadnja, četrta, najhujša stopnja pa je tak imenovana sekvestracija, kjer del diska ni več v stiku z jedrom, zato nastane prosti fragment, ki se nahaja v hrbteničnem kanalu.

Vzroki in dejavniki tveganja za nastanek hernije diska

Hernija diska najpogosteje nastane kot rezultat naravnih, s starostjo povezanih degenerativnih sprememb. Zaradi teh postanejo manj prožni in zato bolj nagnjeni k herniaciji oziroma zdrsu. Poleg tega jo lahko povzroči tudi nenaden gib, ki preobremeni diske, kot na primer dvigovanje težkih bremen ali poškodba hrbtenice, na primer ob padcu. 

Zavedati se moramo, da je povečana degeneracija hrbtenice neposredno povezana z izredno slabo telesno držo v sodobni družbi, ki stiska in zlorablja strukture hrbtenice. Hrbtenica je zato bolj ranljiva in poškodbe hitrejše.

Med dejavnike tveganja za nastanek hernije, poleg slabe drže, spadajo prekomerna telesna teža, visok in suh tip telesne konstitucije, nepravilno dvigovanje težkih bremen, ponavljajoče se aktivnosti, ki bremenijo hrbtenico, sedeč življenjski slog, telesna neaktivnost in tudi kajenje.

Simptomi hernije diska

Simptomi hernije diska se razlikujejo odvisno od tega, kje in v kakšni meri je do nje prišlo. Če hernija ne pritisne na živec, bo pacient izkusil le blago bolečino v hrbtu ali pa ga sploh ne bo bolelo. Če pa pride ob herniji do pritiska na živčne strukture, bodo prisotni hujša bolečina v hrbtu, otopelost, mravljinčenje ali šibkost mišic v območju oživčenja prizadetega živca.

Hernija vratne hrbtenice lahko povzroči kompresijo živcev cervikalnega dela hrbtenjače, kar povzroči topo ali ostro bolečino v vratu ali rami. Bolečina se lahko širi v roko in prste; spremljata jo lahko oslabelost mišic ali mravljinčenje. Določene pozicije vratu lahko bolečino omilijo ali poslabšajo.

Pri herniji diska si lahko zelo uspešno pomagate z Gokhale metodo in primarno telesno držo, ki hrbtenici daje blag razteg 24 ur na dan.