Izredna odpoved delovnega razmerja in odpravnina

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je institut v delovnem pravu, ki je pogosto uporabljen. Do odpovedi pogodbe imata pravico tako delavec kot tudi delodajalec. Ločimo dva tipa odpovedi delovnega razmerja:

• redna odpoved pogodbe o zaposlitvi;
  
• izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Kakšna je razlika med redno in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi?

Pri izredni odpovedi delovnega razmerja delovno razmerje preneha takoj, medtem ko sta pri redni odpovedi tako delavec kot tudi delodajalec dolžna spoštovati določen odpovedni rok. Izredno lahko pogodbo odpovesta tako delavec kot tudi delodajalec, vendar za slednjega veljajo nekoliko strožji pogoji odpovedi pogodbe. Razloge za izredno odpoved na strani delavca lahko najdemo v 110., razloge za izredno odpoved na strani delodajalca pa v 111. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). V primerjavi z redno odpovedjo, ki neposredno učinkuje z začetkom odpovednega roka, izredna odpoved glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi učinkuje takoj – se pravi, brez odpovednega roka. Da je izredna odpoved zakonita, morata biti kumulativno podani dve predpostavki:

• v zakonu opredeljen odpovedni razlog in
• ugotovitev, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka pogodbe o zaposlitvi.
  

Razlog, ki ga delodajalec za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi navaja, mora biti v odpovedi tudi obrazložen. Vsaka kršitev pogodbe o zaposlitvi namreč ni taka, da bi avtomatično upravičila oz. podajala razlog za izredno odpoved.

Izredna odpoved delovnega razmerja delavcu se od redne odpovedi pomembno razlikuje še v enem dejstvu. Delavcu pripada odpravnina le, kadar mu je dana redna in nekrivdna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi, če je prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali redno odpoved iz krivdnih razlogov. Odpravnina ob odpovedi – če delavcu pripada – zapade v plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja.

Kako je z denarnim nadomestilom za brezposelne pri izredni odpoved?

Seveda pa se večina ljudi, ki se sooča z odpovedjo – tako redno kot tudi izredno – vpraša ali je upravičena do denarnega nadomestila za brezposelne. Nadomestilo za brezposelnost je eden izmed socialnih transferjev za primer izgube plače oziroma dohodka iz samozaposlitve. Namen nadomestila je pomagati v tranziciji med eno in drugo zaposlitvijo. Kljub temu pa do omenjenega nadomestila ni upravičen vsak, ki je izgubil zaposlitev. Posameznik mora biti namreč zavarovan določeno obdobje in ne sme postati brezposeln po svoji krivdi ali volji. Delavec tako ob izredni odpovedi do nadomestila največkrat ni upravičen.