Beli kruh – ga imate tudi vi najraje?

Beli kruh je bil in bo verjetno ostal najbolj priljubljen izmed kruhov, saj ga Slovenci izmed vseh vrst pojemo največ. Sledijo mu črni, polbeli, rženi mešani in koruzni kruh, nekje na lestvici pa se znajdejo tudi graham, polnozrnati, ovseni, ajdov in drugi. Če želimo poznati zgodovino belega kruha, moramo poznati zgodovino pšenice, ki sega daleč nazaj. Do koder sežejo zabeležbe, so moški in ženske mleli žito, da so imeli hrano, z njim so tudi trgovali. Tradicionalno so žita, kot je pšenica, mleli s kamni, skozi čas pa so različne kulture razvile svoje lastne, vedno sodobnejše metode mletja moke.

Stari Egipčani so uporabljali kamnite možnarje, pri katerih so kamne obračali z ročaji. Sčasoma so možnarje, ki so jih poganjali ljudje in živali, zamenjali mlini na veter in vodo. Te metode so bile veliko zmogljivejše, veliki kamni pa so pšenico mleli nežno in počasi. Moka se je imenovala kamnita moka, v njej pa so ostali najbolj hranljivi delčki pšeničnega zrnja – otrobi.

Egipčani so želeli jesti najboljši beli kruh, zato so iskali finejšo strukturo moke ter jo presejali z ročnimi siti že 3000 let pred našim štetjem. S tem so ločili bolj grobe dele pšeničnih zrn od drobnejših ter ustvarili prvo različico bele moke. Njeno pridobivanje je bilo dolgotrajno, zato so si jo lahko privoščili le vladarjeva družina in sorodniki.

Zaradi stroškov, povezanih z izdelavo lahke teksture in snežno bele barve moke, je ta postala statusni simbol. Navadni ljudje so si lahko privoščili le bolj grobo pšenično moko, najrevnejši posamezniki pa so uporabljali cenejše vrste mok iz rži in ječmena.

Beli kruh kot ga poznamo danes

Med letoma 1870 in 1890 je postala zelo priljubljena sodobna praksa mletja moke z jeklenimi valji. Ta postopek je omogočil, ne le mletje moke z veliko hitrostjo, temveč tudi ločevanje različnih delov pšeničnega zrnja. Popolnoma avtomatizirana proizvodnja zelo fine bele moke, je omogočila, da si jo je lahko privoščilo običajno gospodinjstvo. Ta ni vsebovala olja in pšeničnih kalčkov, zato je bila veliko bolj obstojna in lepša na pogled.

V približno desetih letih po uvedbi komercialnih jeklenih valjčnih mlinov, so številni mlini za mletje kamene moke prenehali poslovati, saj niso mogli tekmovati z učinkovitostjo sodobnih mlinov in z željo javnosti po kraljevski beli moki. Čeprav je bila množična proizvodnja bele moke zelo priljubljena (vsi so želeli jesti beli kruh), je ta prinesla nemalo težav.

V običajnih gospodinjstvih, kjer je bil prej beli kruh le redko na mizi, saj so uporabljali tradicionalne vrste kamene moke, ki so vsebovale naravno prisotne vitamine in minerale iz otrobov in kalčkov, so ga zdaj jedli vsak dan. Ta je zaradi preveč finega mletja izgubil vse hranljive snovi in je bil praktično brez hranilne vrednosti. To je vplivalo predvsem na najrevnejša gospodinjstva, ki so jim živila iz bele moke predstavljala pomemben del dnevne prehrane. Beli kruh brez tiamina, ki se nahaja v otrobih, je povzročil, da so se začele pojavljati različne bolezni.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja, so začeli moki dodajati izgubljena hranila (železo, folno kislino…) – prakso imenujemo obogatitev, kar je opažene bolezni skoraj takoj odpravilo.

Kruh s semeni – večje zadovoljstvo ob tradicionalni hrani

Ker nas vedno bolj zanima skrb za telo, je morda nastopil čas da razmislimo o zadovoljstvu, ki jih nudijo jedi pripravljene na tradicionalen način. Ena od njih je kruh s semeni, ki v skupino zdrava hrana zagotovo sodi. Semena so zelo preprosta in zdrava možnost za dodajanje okusa in hrustljavosti – so superživila, ki jih je najbolje uživati redno. Kruh s semeni je čudovit prigrizek in senzacionalen dodatek številnim jedem, je poln vlaknin, beljakovin, mineralov, nenasičenih maščob in antioksidantov.

KRUH S SEMENI

Sezam je zelo priljubljena sestavina, ki ga pogosto vsebuje kruh s semeni. Ima bogat okus po oreščkih, poleg dobrega okusa pa ima lastnosti, ki ščitijo pred boleznimi srca, artritisom, in sladkorno boleznijo. Pomaga ohranjati hormonsko ravnovesje, zdravje ščitnice, vpliva na presnovo in na imunski sistem.

Tudi lan se pogosto znajde na kruhu s semeni, je okusen vir topnih vlaknin, omega 3 maščob in poln hranil. Pomaga pri preprečevanju zaprtja, uravnavanju krvnega tlaka, zniževanju holesterola in blagodejno vpliva na sladkorno bolezen.

V ponudbi Pekarne Grosuplje, lahko najdete tudi kruh s semeni, obogaten s sadovi buč. Bučna semena so zelo dober vir magnezija, železa in cinka. Magnezij pomaga nadzorovati krvni tlak in raven sladkorja v krvi, vpliva na zdravje srca in kosti, prebavo… Zagotavlja zdrave maščobe.

Pirin kruh je odlično živilo narejeno iz pražita

Pirin kruh je izdelan iz pire, vrste pšenice, ki je v Evropi rasla že pred 9000 leti in zatonila v pozabo. Pa ne popolnoma. Pri nas so jo pred nekaj leti ponovno začeli gojiti na ekoloških kmetijah, danes pa lahko najdete pirin kruh praktično povsod. Žito je izjemno zdravo, zato bi pirin kruh morali jesti vsi, ki imate težave s kožo in alergije, revmatska obolenja, povišan holesterol, sladkorno bolezen, bolezni prebavil, celo depresijo, priporočljivo je, da ga jeste takrat, ko morate jemati antibiotike, saj odpravlja škodo, ki jo povzročajo njihovi stranski učinki.

V Pekarni Grosuplje, je na voljo tudi pirin kruh s semeni, izdelan iz 100% pirine moke, kateremu so dodani pirini in krompirjevi kosmiči. Izdelan je po tradicionalnem postopku, je izjemno okusen in si je z lahkoto ustvaril krog ljubiteljev, ki najraje posežejo prav po njem. Izdelek je po izboru Inštituta za nutricionistiko najbolj inovativen v skupini pekovskih izdelkov. V njem sta združena tradicija in razvoj sodobne peke kruha, brez dodanih aditivov, kar je še posebej pomembno za vse, ki želijo jesti dobro in zdravo.