Koruzni kruh – zakaj je priljubljen doma in po svetu?

Koruzni kruh ima svoje specifike in odličen, sladkast okus koruznih zrn. Pečenega, oziroma pripravljenega tako ali drugače ter imenovanega na različne načine, jedo po vseh kontinentih sveta. Zelo priljubljen je v Združenih državah Amerike, kjer skorajda ne bi našli gospodinjstva, ki v shrambi ne bi imelo vreče s koruzno moko. Jedo ga skupaj s fižolom, čilijem, mesom z žara in drugimi dobrotami, ki so zanje značilne. Čeprav mislijo, da je rahel koruzni kruh njihova iznajdba, se motijo zgodovina namreč pripoveduje drugače.

Vsem različicam receptov po svetu je skupna ena stvar – mešanica mlete bele in rumene koruzne moke. Če ga še ne cenite dovolj, morate poznati pomembno vlogo, ki jo je imel skozi stoletja pri zadovoljevanju potreb različnih ljudi. Že tisočletja je osnovna hrana mnogim. Čeprav bogatejši recepti zahtevajo različne sestavine, je mogoče le iz moke pripraviti najpreprostejšo živilo. Tej dodajo nekaj vode in soli ter maso prepražijo na maslu ali olju, ali pa jo spečejo na odprtem ognju.

Ko so Evropejci prvič prišli v Severno Ameriko, so ameriški domorodci pekli koruzni kruh, ki je bil v osnovi sestavljen iz prej naštetih sestavin. Recept so prevzeli in živilo je postalo izjemno priljubljeno. Njegova priljubljenost pa se je zares povečala sredi 19. stoletja, ko je koruza zaradi velikega pridelka postala poceni.

Koruzni kruh je postal tudi hrana premožnih

Premožni ljudje, ki so imeli denar in dostop tudi do drugih sestavin, so prevzeli recept revnih ter testu dodali jajca, sladkor in mleko ter v primerjavi s preprostejšimi različicami, pekli puhaste hlebčke, ki so se kar topili v ustih. Ameriški sužnji in revni kmetje niso dodajali sladkorja, zato so bili njihovi recepti enaki receptom ameriških staroselcev.

Azteki in Maji so iz zmlete koruze izdelovali tortilje – mešanico so kuhali na odprtem ognju. V Afriki še danes podobno kašo imenujejo z različnimi imeni: v Južni Afriki je mealie pap, v Zimbaveju je sadza, v Keniji je ugali… Ne glede na to kako se imenuje, recept zahteva, da se moki doda vrela voda in se masa gnete ter kuha do želene konsistence. Ko je kuhana, se iz nje oblikuje kroglica, v katero se naredi vdolbina za zajemanje enolončnice ali mesa. Ugali pri nas poznamo pod imenom polenta.

Ne smemo pozabiti na Indijo, kjer izdelujejo koruzni kruh, imenovan Makki di roti. Lahko je precej trd in ploščat, ali pa puhast in drobljiv.

Prebivalci britanskih kolonij v Ameriki, so v 17. stoletju v Evropo prinesli koruzno moko, ki so jo poimenovali indijanska. Ta je šele kasneje postala koruza – beseda pa je zajemala vse vrste žit. Vsak sodobni pek domačega kruha prisega na svoj osebni recept in pogosto je slišati, da je takšen, kot ga je pripravljala njegova babica, ki je recept dobila od svoje mame. Pristen koruzni domači kruh, je tako postal evropski.

Koruzni domači kruh, kot ga poznamo pri nas

Je omamno dišeč, ima hrustljavo skorjo in rahlo sladkast okus. Bogat je s hranili in topnimi vlakninami ter ima nizek glikemični indeks. Domači kruh vsebuje vse od beljakovin, vitaminov skupine B, vitamin C, pa do kalija in fosforja. Rumeno barvilo dobi od kriptoksantina, močnega antioksidanta, ki odlično vpliva na naš imunski sistem. Ponaša se z 18 % več beljakovin, kot beli pšenični, je zdrav in brez glutena, seveda če mu ne dodamo moko, ki gluten vsebuje. Prav zaradi tega je priljubljen pri ljudeh, ki so nanj občutljivi in pri vseh, ki se mu želijo izogniti.

Domači kruh, kot ga pečemo pri nas, je še posebej priljubljen pri otrocih, saj je odličen prigrizek pa naj bo namazan z marmelado, sirčkom ali pašteto. Enako dobro se poda k mesnim jedem, enolončnicam in drugi hrani, ki jo vsak dan postavimo na mizo, zato ga imajo rade vse generacije.

V Pekarni Grosuplje, smo za naše jedce pripravili mešani domači kruh, ki vsebuje koruzno in pšenično belo ter polbelo moko, kateri poskrbita, da je štručka mehka in voljna. Poimenovali smo jo Huda koruzna štručka. Na voljo so vam tudi Babičin koruzni, Babičin pisani in Slovenski kruh – vsi vsebujejo več ali manj omenjene moke. Zadnji je pripravljen iz tradicionalnih, slovenskih mok domačega porekla, zato smo nanj še posebej ponosni, tako kot smo ponosni na naš ovseni kruh, z dodanimi bučnimi semeni.

Kaj pa ovseni kruh? Bi izbrali njega?

Ovseni kruh je imel veliko veljavo v času naših babic in dedkov, saj je nasitil veliko lačnih ust. Še danes se mnogi radi in z nostalgijo spomnijo, kako je dišalo ko se je pekel – najpogosteje v krušni peči. Ovseni kruh iz tega obdobja ni vseboval aditivov, konzervansov in barvil, vseboval pa je ljubezen in srčnost, s katero so včasih pekli.

OVSENI KRUH

Ovseni kruh je hranljiv in aromatičen, okus mu dajejo ovsena polnozrnata moka, koruzni zdrob in drobljena bučna semena, ki ga še dodatno obogatijo. Simfonija okusov ga naredi posebnega, kar lahko vsakdo začuti že po enem samem grižljaju. Lahko bi rekli, da nima ničesar premalo in ničesar preveč.