Sporazoom

Ekonomsko pravne storitve in rešitve za podjetnike in fizične osebe

Pošlji povpraševanje

Odškodnina za prometno nesrečo ali poškodbo pri delu

Odškodnina je pojem, s katerim se v življenju srečajo številni posamezniki. Naj si gre za odškodnino za prometno nesrečo, odškodnino za poškodbo pri delu ali za odškodnino za padec na javni površini,.. odškodninski postopek ni nikoli prijeten in velikokrat se posamezniku, ki se v situaciji znajde, zastavi vprašanje, ali je pri zahtevku za odškodnino bolje najeti profesionalno pomoč. Seveda pa to ni edino vprašanje, ki se posameznikom zastavlja. Skoraj vse zanima, kako visoka odškodnina jim pripada, na kar je relativno težko odgovoriti, še posebej, če gre za nematerialno škodo. Vendar o tem več v nadaljevanju.

Odškodnina ob poškodbi na delu

Kako opredelimo pravico do odškodnine v pravnem smislu?

Odškodnina je pravni pojem, s katerim poimenujemo nadomestilo za nastalo škodo. Pravica do povračila škode oškodovancu izhaja iz odgovornosti za škodo povzročitelja. Vidimo lahko torej, da iz odškodninske odgovornosti izhaja določena obveznosti. Gre za obveznost odgovorne osebe, da oškodovancu povrne škodo, za katero odgovarja.

Da je posameznik do izplačila odškodnine za prometno nesrečo ali drug škodni dogodek upravičen, morajo biti za to izpolnjene določene predpostavke:

  • nastati mora škoda;
  • povzročitelj mora ravnati protipravno;
  • obstajati mora vzročna zveza med (nedovoljenim) ravnanjem in škodo, ki je nastala;
  • povzročitelj mora biti za škodo odgovoren.

Prve tri predpostavke mora dokazati oškodovanec, pri tretji pa se srečamo z obrnjenim dokaznim bremenom. To pomeni, da pravni red domneva, da je povzročitelj za škodo odgovoren, razen če dokaže nasprotno.


Škoda, za katero je odškodnino mogoče zahtevati, je lahko premoženjska ali nepremoženjska

Kot škodo lahko štejemo vsako prikrajšanje, ki ga utrpi oškodovanec kot oseba ali na svojem premoženju. Zato lahko tudi škodo razdelimo na premoženjsko in na nepremoženjsko.

Kot že njeno ime pove, se premoženjska škoda kaže na imetju oškodovanca in je zato relativno enostavno določljiva. Premoženjska škoda pomeni, da bo oškodovanec zaradi škodnega dogodka ob del svojega premoženja (navadna škoda) oz. svojega premoženja ne bo mogel povečati (izgubljeni dobiček).

Nekoliko bolj zapletena je nepremoženjska škoda, saj so njene posledice precej težje merljive. O nepremoženjski škodi govorimo takrat, kadar škodni dogodek poseže v osebnostne pravice oškodovanca, navadno pa povzroči tudi telesne ali duševne bolečine in strah, v primeru pravne osebe pa lahko govorimo tudi o okrnitvi njenega ugleda.

Premoženjsko in nepremoženjsko škodo lahko ponazorimo na primeru izplačila odškodnine za prometno nesrečo. Če je v prometni nesreči prišlo do poškodovanja oz. uničenja lastnine, gre za premoženjsko škodo, če je pa je prišlo tudi do poškodbe potnika, gre za nepremoženjsko škodo. Vidimo lahko torej, da je višino odškodnine za prometno nesrečo včasih težko določiti.

Odškodnina on rometni nesreči


Odškodnina predstavlja povračilo za nastalo škodo

S povrnitvijo škode naj bi se pri oškodovancu vzpostavilo tisto stanje, ki je vladalo pred škodnim dogodkom. Z denarno odškodnino je stanje oškodovanca, ki je s škodnim dogodkom utrpel premoženjsko škodo relativno enostavno postaviti nazaj v normalo. Na drugi strani je to pri nepremoženjski škodi veliko težje, v številnih primerih pravzaprav povsem nemogoče. Če pri denarni odškodnini za premoženjsko škodo, le-ta sama zasleduje ekonomski interes, je v primeru nepremoženjske škode le sredstvo, s katerim naj bi oškodovanec ublažil tisto, kar je utrpel oz. izgubil.


Odškodnina za prometno nesrečo – izvensodna poravnava ali zahtevek na sodišče?

Odškodnino za prometno nesrečo, poškodbo pri delu ali drug škodni dogodek, lahko posameznik uveljavlja sodno ali izvensodno – preko zavarovalnice. Posamezniki, ki se soočijo s škodnim dogodkom, se znajdejo v nezavidljivem položaju, saj je proces uveljavljanja odškodnine nasproti zavarovalnicam velikokrat časovno izjemno potratna in tudi naporna zadeva.


Pri vlaganju odškodninskega zahtevka moramo biti pozorni na zastaralne roke

Pri odškodninskem zahtevku, ki se vlaga na sodišče, je potrebno biti pozoren na zastaralne roke. Zakon predvideva zastaralni rok treh let, odkar je oškodovanec izvedel za škodo ter za osebo, ki je škodo povzročila (subjektivni rok). Odškodninska terjatev pa v vsakem primeru zastara v petih letih odkar je škoda nastala (objektivni rok).


Odškodnina za prometno nesrečo je včasih nekoliko težje določljiva

Odškodnina za prometno nesrečo je ena izmed najpogosteje izplačanih pri nas. Odškodnina za prometno nesrečo je odškodnina, ki se plačuje zaradi povzročitve škode v primeru prometne nesreče. Kot smo omenili že zgoraj, v primeru prometne nesreče navadno žal ne gre zgolj za premoženjsko pač pa tudi za nepremoženjsko škodo, vrednost katere je včasih težko določiti.

Izplačila odškodnine za poškodbo pri delu, se lahko delodajalec tudi razbremeni

Včasih pa so odškodninsko odgovorne tudi osebe, ki škode niso povzročile same. Tipičen primer je odškodnina za poškodbo pri delu. Takšne odgovornosti se lahko delodajalec sicer razbremeni, če uspe dokazati, da je ravnal kot je potrebno. Vsekakor pa je delavec do odškodnine za poškodbo pri delu upravičen samo, če poškodbe ni zakrivil sam.

Kdaj nam pripada odškodnina za padec na javni površini?

Nemalokrat se zastavi tudi vprašanje kako je z odškodnino za padec na javni površini. Do odškodnine za padec na javni površini je oškodovanec upravičen v primeru, da skrb za javno površino, kjer je do nezgode prišlo, ni bila ustrezna in je posledično prišlo do nezgode zaradi malomarnega ravnanja imetnika ali upravljavca površine.

Kako visoka bo odškodnina in kakšna je njena davčna obremenitev?

Velikokrat pa se soočimo tudi z vprašanjem o tem, kako visoka bo odškodnina in ali je odškodnina obdavčena. Odgovor na to vprašanje bomo našli v Zakonu o dohodnini. V večini primerov odškodnina iz naslova osebne poškodbe sicer ni obdavčena, kljub vsemu pa moramo biti pri tem pazljivi. Posameznik se lahko namreč zaradi površnosti dokaj hitro znajde v davčnem prekršku, če prejemka ne prijavi in ne plača davka iz naslova dohodnine.


Več o ponudbi Sporazoom

Prikaži več ... Prikaži manj ...
Pokaži vse >
Odškodnina za prometno nesrečo
Odškodnina za prometno nesrečo

Do nesreče je prišlo na petkov večer, ko sem se peljala po avtocesti proti domu. Ker se... Več >

Pošlji povpraševanje