Izvršba na podlagi verodostojne listine – kdaj se za njo odločiti?


Izvršba na podlagi verodostojne listine je najpogostejši način izvršbe pri nas. Poznamo namreč več načinov, kako lahko upnik vloži vlogo za izvršbo v primeru, ko za svojo storitev ali svoj produkt ni prejel plačila. To velja tako za pravne kot tudi za fizične osebe. Upnik se lahko v takšni situaciji odloči, da vloži izvršbo, za kar mora imeti izvršilni naslov ali pa se odloči za izvršbo na podlagi verodostojne listine, za kar seveda potrebuje eno izmed verodostojnih listin, ki jih določa zakon.

Ob tem naj izpostavimo, da je pred odločitvijo za ta ukrep dobro premisliti, ali smo naredili vse ostalo, kar bi lahko, da si povrnemo dolg. Velikokrat namreč zadošča že opozorilo o tem, da dolg ni poravnan. V skrajnem primeru se lahko zoper našega dolžnika začne stečajni postopek ali prisilna poravnava.

postopek prisilne poravnave


Kaj storiti preden se odločimo za izvršbo na podlagi verodostojne listine?


Upniku običajna praksa narekuje, da dolžnika najprej pisno ali telefonsko opomni, kar je lahko v nekaterih primerih dovolj učinkovito. S tem se lahko izognemo postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine in hitreje dobimo svoje plačilo.

V primeru, da je naš dolžnik v večjih likvidnostih težavah, lahko predlagamo obročno odplačevanje ali pa, če je to za našo situacijo smiselno, kompenzacijo. Tako sebi zagotovimo hitrejšo rešitev do željene poravnave dolga, dolžnik pa se lahko izogne večjim težavam, ki bi lahko v skrajnem primeru vodile tudi do stečajnega postopka ali prisilne poravnave.


Katere dokumente štejemo med tiste, ki jih lahko predložimo ob izvršbi na podlagi verodostojne listine?


V primeru, da se odločimo za izvršbo na podlagi verodostojne listine, moramo najprej preveriti ali naš dokument spada med tiste, ki jih lahko uporabimo. Med verodostojne listine štejemo fakture oz. račune, menico in ček s protestom in povratnim računom, javne listine, izpiske iz poslovnih knjig (overiti jih mora odgovorna oseba), po zakonu overjene zasebne listine ter listine, ki imajo po posebnih predpisih naravo javne listine.

Če se želimo prepričati o tem, ali smo pripravili prave dokumente za izvršbo na podlagi verodostojne listine, lahko pogledamo tudi v Zakon o izvršbi in zavarovanju.


Kako poteka izvršba na podlagi verodostojne listine in kako nam pri tem lahko pomagajo CoVL obrazci?


Po pripravi dokumentov lahko vlogo za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložimo v živo, pošljemo po priporočeni pošti ali pa kar od doma, in sicer s pomočjo spletnih CoVL obrazcev. CoVL je kratica, ki na kratko označuje Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil leta 2008 ustanovljen na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Upnik lahko tako v obdobju lastnega doma obišče spletno mesto e-sodstvo in izbere podportal »eIzvršba«. Registracija na portal je brezplačna. Uporabnik tako izbere omenjen podportal in sledi navodilom za vnašanje zahtevanih podatkov. Po opravljenem vnosu podatkov prejme navodila za plačilo sodne takse, s plačilom katere je postopek vložitve e-izvršbe na sodišče zaključen. V kolikor po obravnavi e-izvršbe sodišče ugodi vlogi, strošek sodne takse v celoti poravna dolžnik.

postopek vlozitve e-izvrsba


Na kaj mora biti upnik pozoren, če se nad dolžnikom začne stečajni postopek ali prisilna poravnava?


Za začetek se spomnimo razlike med prisilno poravnavo in stečajnim postopkom, saj sta situaciji tako za dolžnika kot tudi za upnika precej različni. V primeru, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek, vemo, da ta prezadolženi gospodarski subjekt po zaključenem postopku ne bo več obstajal.

Pod prisilno poravnavo razumemo ravno obratno situacijo, saj je namen prisilne poravnave, da se s finančnim prestrukturiranjem dolžniku omogoči nadaljnji obstoj in poslovanje. V tem primeru so tudi upnikove možnosti, da bo prejel plačilo, dosti boljše.


Kaj storiti, če je dolžnik v stečajnem postopku?


Pogosto ne bomo obveščeni o tem, ali se je zoper našega dolžnika začel stečajni postopek. Iz tega razloga mora upnik sam preveriti ali je ravno to razlog za neplačilo obveznosti ali razlogi tičijo drugje. Vse v zvezi s tem lahko najdemo na spletni strani AJPES-a. Svoje terjatve je v takem primeru potrebno v roku treh mesecev od objave o začetku stečajnega postopka na spletni strani AJPES-a prijaviti v stečajno maso.

dolznik v stecajnem postopku


Kakšna pa je situacija v primeru prisilne poravnave?


V prisilni poravnavi imajo upniki dosti večji vpliv kot pri stečaju, saj je glavna odločitev prepuščena ravno njim. S tem pride tudi večja odgovornost, saj mora upnik preceniti, ali bo (znižane) terjatve resnično prejel v določenih (podaljšanih) rokih. V nekaterih primerih je zato lahko bolje, da se zoper dolžnika izvede stečajni postopek.

Ob tem se o predlagani prisilni poravnavi glasuje. V kolikor se le ta začne, mora upnik v roku enega meseca po objavi oklica o začetku postopka prijaviti svoje terjatve. Informacijo o začetku prisilne poravnave se prav tako objavijo na spletni strani AJPES-a.