Vodovod na območju Ljubljane: vodovodne inštalacije nekoč in danes

Vodovod in vodovodne inštalacije v mestu


Vodovod v Ljubljani ima precej daljšo zgodovino, kot si verjetno predstavljate. Prve vodovodne inštalacije so se seveda močno razlikovale od današnjih inštalacij, ki jih sestavljajo številni jaški za vodovod, cevi in manjši elementi, kot so tesnila in ventili za vodovod. Toda čeprav to nikakor niso bile vodovodne inštalacije v današnjem pomenu besede, je šlo vendarle za pomemben korak proti inštalacijam, kakršne poznamo danes. Temelji sistema, ki zagotavlja oskrbo z vodo tudi iz malce bolj oddaljenih virov, so bili tako v Ljubljani vzpostavljeni že zelo zgodaj …


Osnovne vodovodne inštalacije so se pojavile že v času Emone

Arheološke najdbe so razkrile, da je bil osnovni sistem za oskrbo z vodo vzpostavljen že v času rimske Emone. Pri tem je šlo za vodovod, ki je zajel zgolj del območja današnje prestolnice. »Vodovodne inštalacije« so bile namreč vzpostavljene od podutiškega območja ob Rožniku do severa takratne Emone. Poskrbljeno je bilo tudi za osnovno kanalizacijo oziroma za odstranjevanje odpadnih voda, ki so se takrat stekale v Ljubljanico. Določeni elementi tega osnovnega sistema inštalacij iz obdobja antične Emone, ki je bila na vrhuncu razcveta med 2. in 4. stoletjem našega štetja, so se ohranili vse do današnjih dni – npr. ostanki vodnjaka na ljubljanskem Kongresnem trgu. Poleg vodnjakov so se uporabljali vodni viri na okoliških hribih, predvsem na Golovcu, prebivalce na območjih današnjih Dravelj, Podutika in Kosez pa je oskrboval izvir Zlatek.


Temelji sodobnega sistema z jaški za vodovod v 19. stoletju

Po propadu Emone, ki se je začel z vdorom Hunov leta 452, je sledilo dolgo, večstoletno obdobje, ko so se prizadevanja za vzpostavitev novih inštalacij, ki bi prebivalstvu omogočale učinkovito oskrbo iz malce bolj oddaljenih virov, praktično povsem ustavila. Številni ljudje so se tako zanašali predvsem na bližnje vodnjake in studence.

O sodobnem sistemu, ki velja za neposrednega predhodnika današnjih inštalacij s kompleksnim sistemom cevi, jaškov, ventilov, tesnil itn., se je nato začelo resno razmišljati šele v 19. stoletju, pri čemer je imel pomembno vlogo takratni župan Ivan Hribar. Na podlagi njegovega naročila je bila namreč pripravljena temeljita hidrogeografska študija, ki je nato predstavljala osnovo za izdelavo načrtov, ki jih je pripravil inženir Oskar Smrekar, temu pa je sledila gradnja prvih črpališč in rezervoarjev. Dotok vode neposredno v njihove hiše je leta 1890 razveselil prve prebivalce Ljubljane (prva faza je zajemala 606 hiš).

Naslednja pomembna razširitev omrežja z novimi jaški in drugimi elementi, ki je prinesla vodovodne inštalacije oziroma priklop na omrežje dodatnim 762 hišam, pa je sledila med letoma 1908 in 1910. Sistem se je nato s krajšimi vmesnimi prekinitvami širil in nadgrajeval precej konsistentno. Postopoma so se dodajali novi jaški za vodovod in nove cevi, obenem pa se je povečevala zmogljivost vodarn, gradili so se novi vodohrani, dodajale so se vodarne itn. Danes gre tako za kompleksen sistem s skorajda nepreštevnimi jaški, tesnili, ventili in drugimi pomembnimi elementi, ki zagotavlja oskrbo z vodo kar približno 315.000 prebivalcem.

Vodovodne inštalacije in vodovodne cevi


Ventili za vodovod, tesnila idr. elementi sodobnih vodovodnih inštalacij

Čeprav so torej vodovodne inštalacije z naprednimi jaški in trpežnimi cevmi danes precej drugačne od tistih v preteklosti, so pretekle ureditve nedvomno pomembno vplivale na obstoj današnjih sistemov, zaradi katerih se nam ni treba posebej ukvarjati s tem, kako si zagotoviti vodo, ki jo potrebujemo vsakodnevno, s čimer prihranimo ogromno časa in skrbi. Pri tem pogosto niti ne pomislimo, kaj vse je potrebno za to, da iz pipe v naši kuhinji ali kopalnici kadar koli priteče voda – torej na to, da so v ozadju številni jaški za vodovod, cevni sistemi, ventili za vodovod ...

Že sistem znotraj objekta, ki predstavlja zadnji korak na poti vode do naših pip, je vse prej kot enostaven. Vsak element – naj bo to sama cev ali drobno tesnilo za vodovodne cevi – pomembno vpliva na učinkovitost sistema. Če denimo odpove tesnilo za vodovodne cevi, lahko to hitro privede do zelo neugodnih zapletov. Prav zato je pomembno, da smo pri vzpostavitvi inštalacij zelo previdni in da zaupamo samo preverjenim proizvajalcem ventilov, cevi, tesnil. Kakovost izdelave in uporabljenih materialov pa je seveda še posebej pomembna pri elementih, kot so jaški za vodovod.

Težave z jaški in podobnimi sestavnimi deli javnega sistema lahko namreč pomenijo ovirano oskrbo z vodo za večje število ljudi. Načrtovalci oskrbe z vodo v večjih mestih morajo zato nedvomno posvetiti ogromno pozornosti izbiri ustreznih jaškov, cevi in drugih komponent. Previdnost pa je seveda potrebna tudi pri hišnih inštalacijah.

Čeprav se morda na prvi pogled zdi, da lahko manj kakovostno (in posledično cenejše) tesnilo za cevi ali ventil delo opravi povsem solidno, se v praksi pogosto izkaže, da to ne drži. Ne glede na to, ali izbirate večje elemente, kot so jaški in cevi, ali manjše (ventile, tesnila itn.), je torej smiselno, da se osredotočite predvsem na kakovost. Ob tem pa se je dobro vsaj občasno spomniti na trud, ki je bil potreben za to, da so dandanes kakovostni izdelki za vodovodne inštalacije široko dostopni. Le kaj bi na primer porekel prebivalec antične Emone, ki se je začel šele dobro privajati na novo pridobitev mesta, če bi zagledal sodobne jaške, ventile in tesnila!

Vodovod in vse kar spada zarven